Tovarišice in tovariši!

Leta 1941 smo se Slovenci samozavestno uprli nacifašizmu. Šlo je za obstoj naroda. Ustvarili smo svojo državo v okupirani domovini. Leta 1991 se je Slovenija samozavestno postavila za svojo državo in uveljavila njeno suverenost. Leta 2018 se znova soočamo z grožnjo rastočega novega fašizma. Pod takšno oblastjo ni svobode, ni tovarištva, ni solidarnosti. Na prihajajočih volitvah imamo dolžnost, da novemu fašizmu rečemo NE in znova obranimo svoje vrednote. Vrednote, ki jih slovenski narod skozi zgodovino nosi v sebi in so se uspešno preizkusile v našem narodnoosvobodilnem boju.

  1. Svoboda je leta 1941 pomenila boj z okupatorjem, danes pomeni naš odnos do Evropske unije in velikih sil. EU mora postati demokratična skupnost narodov in njihovih držav, ne pa meddržavna tvorba pod bruseljsko birokracijo. Bomo prodali tujcem, kar nam bodo ukazali, ali pa je to izključno stvar naše presoje?
  2. Mir in sožitje med narodi ter sodelovanje med državami ne glede na njihovo notranjo ureditev naj bodo osnovno vodilo zunanje politike. O svojih odnosih z drugimi državami bomo odločali sami. Ne dopustimo, da nas zapletejo v mednarodne spore in spopade za interese svetovnih korporacij.
  3. Kaj danes pomeni tovarištvo? Nekoč je to pomenilo reševanje ranjenih tovarišev. Danes je to javno zdravstvo, dostopno vsem, bogatim in revnim, brez dolgih čakalnih vrst. Nekoč smo to že imeli, pa je bila država revnejša, kot je danes. Zakaj zavarovalnice z našimi prispevki kujejo dobičke, bolnišnice pa so v izgubah? Država mora najprej poskrbeti za javno zdravstvo. Če nekdo želi imeti zasebno ambulanto, naj jo ima, vendar dosledno ločujmo javno in zasebno zdravstvo. Koncesije naj se podeljujejo s časovno omejitvijo, kjer je to res potrebno.
  4. Kaj danes pomeni solidarnost? Država naj poskrbi za brezplačno javno šolstvo od osnovnega do končanega univerzitetnega študija. Tudi to smo nekoč že imeli. Če kdo želi imeti privatno šolo, naj jo ima na svoje stroške. Prehod iz zasebne v javno šolo naj bo vedno mogoč, toda opraviti je treba preizkus znanja. Znanje in znanost sta osnova razvoja.
  5. Kaj pomeni enakopravnost? Vsak delodajalec je obvezan, da delavec dobi vsaj minimalno neto plačo in ima plačane vse prispevke (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje). Velja tudi za pogodbene delavce in delavce, ki delajo kot SP-ji. Če niso poravnane vse obveznosti do zaposlenih, si vodstva in nadzorni sveti ne morejo izplačati osebnih dohodkov. Najvišja plača se omeji s progresivno obdavčitvijo osebnih dohodkov.
  6. Svoboda vere. Spoštujmo ustavo, ki loči verske skupnosti od države. Država mora biti dosledno laična. Nobena verska skupnost se ne sme vmešavati v odločitve, ki so v pristojnosti državnih in krajevnih organov oblasti. Verske skupnosti naj se financirajo izključno s cerkvenimi davki. Samo tako je mogoče zagotoviti svobodo veroizpovedi in enakopravnost vseh verskih skupnosti.
  7. Zgodovina. Upreti se moramo vsakršnemu ponarejanju zgodovine. Zgodovini dvajsetega stoletja morajo šole posvetiti posebno pozornost tako v osnovnih kot tudi v srednjih šolah. Dobiti mora tudi ustrezno mesto v učbenikih.
  8. Varnost. Potrebna je depolitizacija varnostnih struktur. Politični funkcionarji (nekdanji ali sedanji) ne morejo biti zaposleni v Slovenski vojski, policiji in varnostni službi (Sova). Celoten varnostni sistem prilagodimo dejanski ogroženosti države in našim obveznostim do EU. EU naj oblikuje skupne evropske sile za hitro odzivanje, ki bi bile namenjene samo izvajanju mirovnih operacij zunaj meja EU ter po potrebi zaščiti schengenskih meja.
  9. Vsa Evropa je soočena z begunci. Skupaj odpravljajmo težave, predvsem tam, kjer nastajajo. Naredimo vse za mir na Bližnjem vzhodu. Nobenega vzroka ni za strah, ki ga vstajajoči fašizem širi tudi pri nas.
  10. Odločni NE nastajajočemu klerofašizmu. Širijo sovraštvo do drugačnih, do vseh svobodoljubno mislečih, do drugih veroizpovedi. Ustanavljajo oborožene skupine, kot nekoč Hitler SA.
  11. Oblast ljudstvu. Razvijajmo delavsko participacijo pri soupravljanju in kontroli podjetij in vse oblike zadružništva. Razvijajmo tudi politično participacijo pri nastajanju zakonov in izbiri voljenih predstavnikov.

Pojdimo na volitve in volimo tiste stranke, ki lahko pridejo v parlament, ki bodo zaustavile novi fašizem, ki bodo postavile človeka pred kapital in se bodo s svojimi programi najbolj približale našim vrednotam. Prihodnost Slovenije je v naših rokah.

 

Tit Turnšek,
predsednik ZZB NOB Slovenije