Vsi s(m)o rojeni svobodni
Srečanje taboriščnic, političnih zapornic, izgnank in ukradenih otrok, osrednja slovesnost. Slavnostna govornica varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer.
Portorož, 16. 9. 2018 – „Vi ste se po drugi svetovni vojni vrnili iz taborišč smrti. Ste živ spomin na najhujše grozote in prav je, da vam izkažemo vse spoštovanje in vam sledimo v neizmerni želji, ki vam je pomagala preživeti: biti in ostati človek, celo v najtežjih preizkušnjah. Vaše preživeto gorje mora opominjati nas in prihodnje rodove, predvsem te mlade, nedolžne otroke, ki šele prihajajo v pravo življenje. Bodimo jim vzor. Da ne izgubimo zgodovinskega spomina, da nam ga ne zameglijo drugačne zgodbe, ki poskušajo zmanjšati pomembnost upora našega in evropskih narodov zoper razčlovečenje. Interniranke in interniranci, taboriščnice in taboriščniki ste živ dokaz tega, kar se je tam dogajalo. Kdor ne verjame, spreobrača zgodovinska dejstva. Kdor zmanjšuje njihov pomen, počne to tudi z namero prikrivanja mogočih posledic svoje današnje nestrpne politike,“ je nagovorila zbrane udeležence slavnostna govornica, varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, na osrednji slovesnosti letošnjega vseslovenskega srečanja bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev, ki ga pripravlja Taboriščni odbor Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
Tradicionalno, 57. srečanje po vrsti, je letos potekalo od petka, 14. septembra do ponedeljka, 17. septembra v Portorožu. Osrednja slovesnost pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, je bila v nedeljo, 16. septembra, njena rdeča nit pa je bila povezava s 70. obletnico Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki nadaljuje tradicijo Osvobodilne fronte in se je zavezala k spoštovanju vrednot partizanstva, ter s 70. obletnico Splošne deklaracije človekovih pravic. Obe temeljita na tragičnih izkušnjah 2. svetovne vojne in obe imata vlogo opomnika na vzroke in posledice, da se kaj takšnega ne bi več nikoli ponovilo. Poleg predsednika Republike Slovenije so se slovesnosti udeležili še številni drugi pomembni gostje, med njimi evropska poslanka Tanja Fajon, novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik in podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman.
V Portorožu se na vsakoletnem srečanju spominjajo 63.000 ljudi, ki so bili iz Slovenije izseljeni v različna koncentracijska in delovna taborišča, med njimi več kot 12.000 slovenskih domoljubov, katerih življenja so ugasnila v krematorijih. Osrednja prireditev pa je posvečena predvsem taboriščnicam, ki so del svojega življenja preživele samo kot številke, v hudi bedi in pomanjkanju ter nasilju in so preživele grozote taborišč in ohranile slovenstvo in slovenski rod tudi v najtežjih dneh svojega življenja, ko je bilo celo „težko biti človek in ko se je smrt utrudila od smrti“.
Tako je zbrane v uvodnem nagovoru pozdravil Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück in poudaril kako pomembno je, da se srečujejo v Portorožu v tako velikem številu, saj „v tem času, ko svet preplavljajo kolone beguncev, ko prevladuje občutek, da se nekateri iz zgodovine niso prav nič naučili, je naša zaveza, zaveza vseh tukaj zbranih, da morda še bolj kot kadarkoli doslej ohranjamo vaš spomin in opominjamo. S svojo udeležbo ponovno dokazujemo, kako ponosen je naš zmagovit spomin, kako globoko je naše spoštovanje do velikega prispevka narodnoosvobodilnega boja k naši državnosti in kako trdna je naša privrženost izročilu in vrednotam.“ Spomnil je, da so vrednote generacije slovenskih taboriščnic in taboriščnikov, ljubezen do sočloveka, do rodne grude in jezika, solidarnost, sočutje, tovarištvo, pravičnost in enotnost, na preizkušnji in verjame, da so k tem vrednotam zavezani tudi vsi zbrani na Portoroški slovesnosti v upanju, da najbolj težki trenutki iz preteklosti nekdanjih taboriščnic in taboriščnikov, nikoli ne bodo postali sestavni del sedanjosti in prihodnosti njihovih zanamcev.
Janez Stanovnik, častni predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, v svojem portretnem filmu, katerega je izsek bil predstavljen na tokratni slovesnosti, pravi: „Vsi ljudje so rojeni enaki, z neodtujljivo pravico do življenja in iskanja sreče“. In še, da je vesel, da je bil poleg, ko so že leta 1944 v osvobojenem Črnomlju zapisali Izjavo o pravicah in dolžnostih slovenskih državljanov, ki uveljavlja temeljne človekove pravice; enakopravnost ne glede na spol, narodnost in raso ter svobodo vesti, veroizpovedi, besede, tiska, združevanja in zborovanja. S sicer drugimi besedami pa vendarle na istih temeljih, so te pravice zapisane tudi v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jih je sprejela in potrdila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1948.
Ohranjanje temeljnih človekovih pravic je bila rdeča nit prireditve in tudi Vlasta Nussdorfer je v slavnostnem govoru poudarila kako pomembno je, da jih spoštujemo: „Vsi lahko storimo več za uveljavljanje človekovih pravic doma in v svetu. Človekove pravice namreč niso izbojevane enkrat za vselej in v vseh okoliščinah. Zanje se moramo boriti vsakodnevno, zase, a ne le zase, tudi za druge. To je med drugim tudi sporočilo Splošne deklaracije človekovih pravic, ki kot rečeno letos obeležuje 70. obletnico. Bila je torej sprejeta, a ne zaradi papirja. In vse je tako lepo zapisano, živeti jo je potrebno. Nikoli več se človeštvo ne sme znajti med vojno in mirom, ko se sprašujemo ali je mir res pomembnejši, med dobrim in zlim ter med barbarstvom in človečnostjo. Tudi zato, ker smo ljudje.“
Spomnila je tudi na to, da je groženj, da bi se ponovila grozodejstva na katere v Portorožu obujajo spomine, čedalje več in da reke beguncev in migrantov, ki se nenehno premikajo iz nerazvitega sveta ali predelov, kjer divjajo vojne in spopadi, domujeta lakota, tečejo v dežele, kjer so vsaj na videz zagotovljeni mir, blaginja in sreča, pa tudi zaradi teptanja njihovih osnovnih človekovih pravic, celo do življenja samega. Zato večina teh ljudi potrebuje pomoč in ne novega sovraštva ter včasih celo rasističnega obravnavanja.
In spomnila je tudi na moč besede, saj je ta v samem začetku vodilo vsem nosilcem zla in krvnikom nedolžnih ljudi: „Zato se je treba upreti vsem besedam, s katerimi tudi danes nekateri sejejo sovraštvo in nestrpnost ter tudi žal rasistično ideologijo. Nosilec etičnega ravnanja je posameznik. Humanost naše družbe je odvisna od etične drže vsakega izmed nas. Zdi se, da spoštovanje temeljnih etičnih norm ni več vodilo življenja nekaterih posameznikov, temveč zgolj stremljenje k moči in materialnemu bogastvu. To pa ni vrlina humane družbe, ki visoko ceni skrb in odgovornost za sočloveka in skupno blaginjo.“
Njenim besedam se je s prošnjo pridružil tudi predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor: „Končujem svoj pozdrav z željo in prošnjo, kot vaš predsednik, tisti ki se z mano strinjate in tisti, ki se ne, da vedno ko rečemo, zlasti javno besedo, premislimo ali bomo morda z načinom kako jo bomo rekli ali vsebino koga prizadeli. Če bomo, potem je mogoče dostikrat dobro, da jo morda tudi zadržimo zase. Pri čemer pa moram reči, da sem bil in vedno bom, morda celo zdaj v teh časih toliko bolj, velik zagovornik svobode govora.“ In pri tem spomnil tudi na moč sodobnih tehnologij, ko se v javno razpravo vključujejo vsi, tudi s stališči, ki niso splošna in pri tem prihaja do občutka tesnobe in negotovosti ter konfliktov. Kljub temu je mnenja, da se tovrstni konflikti lahko rešujejo po mirni poti, zato je toliko bolj pomembno, da se ohrani svoboda govora, vendar je treba paziti, da z besedami, ki jih izrekamo po svoji vesti, to naredimo tako, da drugih s tem ne prizadanemo.
Temeljno sporočilo avtorice slovesnosti, Silvane Knok, pod naslovom „Vsi s(m)o rojeni svobodni“, s podnaslovom Za svobodo, dostojanstvo in mir je, da je vsaka vojna nesmiselna, razen če poteka v luči svobode in dostojanstva za vse in v bran temeljnih človekovih pravic. Prav vsem, predvsem pa mladim, so nastopajoči na neposreden način želeli obuditi ljubezen do sočloveka, do rodne grude in jezika ter vrednot generacije slovenskih taboriščnic in taboriščnikov kot so tovarištvo, solidarnost, sočutje, pravičnost in enotnost. V kulturnem programu, sestavljenem kot opomin iz spominov žrtev nesmiselnih vojn in pravičnega upora, so sodelovali orkester Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar, Partizanski pevski zbor pod vodstvom profesorja Iztoka Kocna, pevka Tinkara Kovač, tenorist Žiga Kasagić, balerine Baletne šole Stevens, pevski zbor OŠ Koper z zborovodkinjo Ingrid Poropat, na klavirju jih je spremljala Tina Falkner, na violini pa Nika Lucija Frank ter ljudska godca Marino Kranjac in Peter Kaligarič, prireditev sta vodila dramski igralec Domen Valič in Lina Potočki Vozny, kot običajno pa je sodelovala tudi ekipa Televizije Medvode ter recitatorji. Temeljna zaveza vseh, tako nastopajočih, organizatorjev kot tudi gostov prireditve, je, da bodo ohranjali spomin tudi potem, ko pričevalcev ne bo več med nami.
(Nataša Predalič, tvm)
________________________
fotografije: Iztok Pipan
