Skozi trpljenje v svobodo
11.septembra 1943 so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi.
Rab, 7. september 2019 – Redno vsakoletno srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je bilo tudi letos na pokopališču Taborišča Kampor na Rabu. Udeležilo se ga je veliko obiskovalcev, iz Slovenije so prišli trije polni avtobusi udeležencev, poleg njih pa še domačini iz Raba ter najvišji predstavniki Občine Rab, Primorsko-Goranske županije, predstavnik slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem mag. Matjaž Marko, poslanka DZ RS Mateja Udovč, predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije in Udruge antifašista Raba in SABA Hrvaške.
Prireditev so tudi letos pripravili v sodelovanju med Taboriščnim odborom Rab, ki deluje v okviru Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije in Občino Rab. Letošnja slovesnost, tako kot vse dosedanje, ni bila namenjena samo obeleževanju spomina na težke dni naše skupne preteklosti, ampak je bila tudi most prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom, most, ki nas združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideologijami, ne bi več ponovilo. To je bila tudi osrednja tema govornikov, tako slovenskih kot hrvaških, ki so poudarjali potrebo po ohranjanju zavedanja o skupni antifašistični tradiciji. In ob tem tudi, da si tudi ob vsem vedenju, poslušanju pričevanj, ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna doletela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči.
Predsednik Taboriščnega odbora Rab Herman Janež ml. je v imenu članov odbora izrekel veliko zahvalo tako prebivalcem Raba kot tudi Občini Rab, da vsa leta lepo skrbi za pokopališče in da ohranjajo stike s preživelimi taboriščniki ter njihovimi svojci.
Župan Občine Rab Nikola Grgurić je poudaril, da prebivalci otoka Raba nikoli ne smejo pozabiti, kaj so doživeli, in da je k spominjanju na trpljenje taboriščnikov potrebno intenzivneje vključevati tudi mlado generacijo prebivalcev Raba. Kot župan si želi, da bi spominski prostor živel vseh 365 dni v letu, da bi obiskovalci pogosteje prihajali na ogled spominskih obeležij in v miru in tišini poslušali neme priče trpljenja. Obenem je izrazil željo, da bi Republiki Slovenija in Hrvaška našli sredstva za obnovo Spominskega pokopališča Kampor, ki ga je pred 66 leti kot vrhunski arhitekturni spominski prostor zasnoval slovenski arhitekt Edvard Ravnikar.
Osrednji govornik je bil generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik, ki je v začetku svojega govora na kratko predstavil zgodovino taborišča, četudi je prepričan, da so bile zgodovinske okoliščine dogajanja v tem taborišču slišane že mnogokrat, in nadaljeval »Vendar menim, da s spominom in obnavljanjem zgodovinskih dejstev, ki so se tukaj dogajala, skrbimo za to, da se kaj takega več ne bi ponovilo. Svet se mora zavedati, da fašizem in nacizem prinašata takšno gorje, ki si ga v današnjem svobodnem svetu ne znamo predstavljati. Današnji spomin je namenjen vsem žrtvam taborišča, naše sporočilo pa govori živim! Kdor zgodovinskega spomina ne neguje, se lahko v sedanjosti in prihodnosti sooči s ponavljanjem krutih dejstev preteklosti. Kajti zgodovina se rada ponavlja in to zlasti takrat, če se do nje obnašamo ignorantsko in živimo brez zgodovinskega spomina.« Zgodovinski spomin pa je lahko tudi vzpodbuda za sožitje in prijateljstvo med narodi: »Lahko je to prostor, ki bo zbližal odnose med Slovenci in Hrvati. Nam dal moči, da bomo z dialogom rešili odprta vprašanja in živeli v sožitju mirne in svobodne Evrope.«
Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Za vodenje in recitacije pričevanj preživelih taboriščnikov sta poskrbeli Irena Ivič in Silvana Knok, za glasbeni program pa so poskrbeli Limena glasba Rab in trio slovenskih glasbenikov, pevec Tone Habjan, harmonikar Nejc Jemc in klarinetist Zvone Richter. Kulturni program so nastopajoči zaključili z zavezo mlajše generaciji starejšim, da si bodo pizadevali za vrednote, ki v človeku ohranjajo človeka tudi, ko je težko ostati človek – tovarištvo, sočutje, solidarnost. Zavezo vrednotam, ki v svetu ohranjajo dostojanstvo – Svoboda, mir, enakopravnost, pravičnost..
Po koncu prireditve so se udeleženci zaustavili še pri spomeniku, ki spominja na ženski del taborišča Rab, in tudi tam položili cvetje in sveče ter prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Ob spomeniku so prisotni prisluhnili pričevanju preživelega taboriščnika, Jožeta Prepeluha, ki je 14 mesecev preživel v taborišču. »Z grozo se spominjam dneva, bilo je na Štefan dan 1942. leta, ko smo prišli delat na grobišče. Jamo, veliko 3 krat 2 metra in globoko 3 metre, je zalila voda. S kamionom so dvakrat pripeljali mrliče, jih zmetali v vodo, da so vsi potonili. Šele pri tretjem dovozu so se pokazali mrtvi iz vode. Pri četrtem dovozu so pripeljali osem zabojev. V štirih so bile ženske in otroci. Takrat so me nagnali v jamo, da sem jih ravnal. /…/ Majhne dojenčke sem moral stlačiti v luknje med mrliči./…/ Potem so me fašisti poslali po vodo. /…/ Ko sem prišel do vodnjaka, sem natočil vodo in se po glavni cesti vrnil nazaj na grobišče. Ravno takrat je pripeljal zadnji kamion z mrliči. Ko so jih metali v jamo, sem med njimi zagledal svojega soseda Jožeta Cankarja.«
S pričevanjem se je zaključila letošnja slovesnost, ki združuje in opominja. Obiskovalci in gostje so tokrat še posebej pohvalili izjemen kulturni program, ki je skupaj z lepim sončnim vemenom poskrbel, da bo letošnje srečanje še dolgo ostalo v spominu prisotnih.
foto: Iztok Pipan, TV Medvode
