ZZB za vrednote NOB s Črnuč vsako leto v drugi polovici oktobra pripravi spominske slovesnosti ob spomenikih padlih borcev v letih druge svetovne vojne. Tako smo jih tudi za letos načrtovali. Ukrepi za zajezitev epidemije s Covid 19 pa so nas prisilili, da smo te aktivnosti priredili zahtevanim pogojem.
V Podgorico je dne 23.oktobra odšla delegacija 6 članov, položila venec v spomin in se tako poklonila usmrčenim v požaru na Kraljevi domačiji: mame Lucije, njenih 3 hčera Ivanke, Katarine in Rezke, sinov Franca in Jerneja ter Franca Paternosta-Srečka, ki jim je pri hiši pomagal.
Marija Plazar nas je v svojem nagovoru spomnila na težavne čase, ki so vladali takrat in na odpor zavednih Slovencev, med katere so spadali tudi Kraljevi. Poudarila je , da je bil ta požar maščevanje in delo izdajalcev in hkrati eno najtežavnejših obdobij narodnoobsvobodilnega gibanja v teh krajih.
Četudi je okupator našemu narodu že leta 1941 odrekel pravico do obstoja, si podredil prebivalce in njihovo lastnino ter prepovedal uporabljati naš slovenski jezik, je vztrajen in oborožen odpor partizanske vojske pripeljal, tudi s pomočjo zaveznikov, do osvoboditve. Svoboda in mir nista bila nikoli samoumevna: sta pa nujna in trden temelj za bodočnost.
In, borcev za svobodo, v gozdovih, po vaseh in mestih ne bomo nikoli pozabili. O tem je napisala Fani Okič naslednje:
Mi nismo hoteli sovraštva in kletve,
mi nismo hoteli požganih domov,
mi nismo hoteli uničene žetve,
mi nismo hoteli solza in grobov. .
Branili smo polja, branili gozdove,
branili smo mesta, branili vasi,
umirali smo za bodoče rodove,
za tiste, ki bodo, ki jih še ni.
Če kdo vas bo skušal okovati v okove –
branite svobodo, kot smo jo mi!
Zapisala: M. M. Lešnjak
