Ob dnevu upora proti okupatorju smo skupaj z Občino Radlje ob Dravi organizirali tradicionalno proslavo pri Županku. Na mestu, kjer se je v novembru 1944 skupina osemnajstih borcev 3. bataljona Lackovega odreda, lačnih in premraženih, ustavila z namenom, da bodo prenočili. Proti jutru jih je napadla nemška enota. Borci s skednja so se uspeli prebiti v bližnji gozd. V sobo, kjer je bilo osem partizanov, so Nemci zmetali ročne bombe. Komandant 3. bataljona Jože Čelofiga – Peter se je skušal iz hiše prebiti, a je bil ranjen in so ga Nemci ujeli in kasneje ubili. Tik pred usmrtitvijo je Čelofiga ponosno izjavil, da je Slovenec in da bo to tudi ostal.
In ravno zaradi njega, zaradi vseh, lahko danes pokončno vzravnani zremo na tiste, ki so se za nas in našo domovino borili in ji izborili svobodo.
27. aprila v Sloveniji praznujemo državni praznik Dan upora proti okupatorju (včasih Dan Osvobodilne fronte ali Dan OF). Namenjen je poklonu v spomin vsem tistim, ki so dali svoja življenja za udejanjenje vrednot upora, tovarištva in svobode.
Vsem tistim, ki so se na različne načine podali v boj proti okupatorju. Med bojem nista bili pomembni samo moč in količina orožja v rokah partizanov, izjemnega pomena je bila tudi moč besede, ki je borcem vlivala pogum in moč.
Le kdo izmed nas ne pozna slavnih besed:
O, če ljudi bi ne bilo pri nas,
ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz,
tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
Tako je zapisal Karel Destovnik Kajuh v Slovenski pesmi. Vizionarsko je nakazal, kako združeni v uporu, pa čeprav nas je milijon samo, zmoremo vse. Zmoremo si priboriti svobodo. Za svobodo se je boril tudi sam, s peresom in puško na rami.
Letos mineva 100 let od njegovega rojstva, zato leto 2022 imenujemo KAJUHOVO LETO.
Kajuhovo pesniško ustvarjanje sega v leto 1938, ko se je pod svoja dela podpisoval z različnimi imeni, saj je bil zaradi svoje napredne usmeritve že davno prepoznan za državnega sovražnika.
Med okupacijo se je vključil v ilegalno gibanje, postal je sodelavec VOS-a, varnostnoobveščevalne službe, za katero je opravljal obveščevalne naloge, ter hkrati sodeloval v kulturnem življenju okupirane Ljubljane. Leta 1943 se je pridružil partizanom in postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji. 22, februarja 1944 je padel pod streli orožnika slovenske narodnosti. Julija leta 1953 je bil kot slovenski kulturnik razglašen za narodnega heroja.
Kajuh si je upal. Upal si je podati v boj za svobodo z besedo in orožjem.
Ni bil hlapec, ki bi ponižno cvilil kakor pes.
Naj zaključim z besedami Karla Destovnika Kajuha:
Tako pa še živimo,
čeprav nas je milijon samo,
zdahnili bi, da ne trpimo
z uporno, dvignjeno glavo!
Matjaž Tomažič
Predsednik ZB NOB Radlje ob Dravi
