Pripadniki Enote garde Slovenske vojske, praporščaki, Partizanski pevski zbor in »Pevci izpod Rožnika«, učenci Osnovnih šol PT Enote Turjak, Prul in Škofljice so se v družbi mnogih članov ZZB Ljubljana in drugih občanov Ljubljane poklonili spominu padlih borcev in ubitih aktivistov   ter narodnemu heroju Ernestu Eyppru ob 77. obletnici osvoboditve Ljubljane – Mesta heroja. Čeprav Kajuhovo leto ob 100. obletnici pesnikovega rojstva ni bilo pomembno za odhajajoče oblastnike na Ministrstvu za kulturo, pa so učiteljice in učitelji osnovnih šol z izborom pesmi za kulturni program na spominskih slovesnostih dokazali veliko simbolično vrednost poezije Karla Destovnika – Kajuha za slovesnki narodno osvobodilni boj in ves povojni razvoj Slovenije. Niti ena od spominskih slovesnosti ni minila brez Kajuhovih pesmi in še posebej tiste z naslovom: Med ljudi bom šel, tako preroške za sedanji čas.

Med ljudi bom šel
s knjigo Hugoja v rokah.
In klical ljudem bom in klicali bodo milijoni z menoj.
»Dol z vojno, nasiljem, krivico!«
Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo.
Začutil bom dneva novega sij.

 

Orle nad Ljubljano, spomenik padlim borcem na stičišču dveh občin Mestne občine Ljubljana in Škofljice, pa se v vsakdanjem življenju in ob vsakoletnem majskem spominu na zadnje boje pred osvoboditvijo Ljubljane meja med občinama sploh ne čuti. To sta poudarila tudi oba župana Ivan Jordan in Zoran Janković v pozdravnih nagovorih.

   

»Na Orlah se spominjamo zadnjih bojev pred osvoboditvijo Ljubljane, ki je bila osvobojena 9. maja 1945. Na dan, ki ga Evropa slavi kot dan zmage nad fašizmom, so Ljubljano zapustile nemške in domobranske enote. V mesto pa je vkorakala narodnoosvobodilna vojska, ki je v vsesplošnem štiriletnem boju podrla svet nasilja, sovraštva, izdaje in laži.« S temi besedami je udeležence spominske slovesnosti pri spomeniku padlim borcem na Orlah nagovoril predsednik Sveta pri glavnem odboru ZZB za vrednote NOB Slovenije, član mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana in novo izvoljeni poslanec Državnega zbora dr. Martin Premk.

Smrečje pri Turjaku – Društvo »Zarja spominov«

Ne samo zadnji boji na Orlah in v njih padli borci. Le nekaj dni pred osvoboditvijo so domači izdajalci izpeljali še eno akcijo tako značilno za vsa štiri leta okupacije. V gozdno globel Smrečje pri Turjaku so pripeljali, zverinsko mučili in usmrtili 28 članov ljubljanskega vodstva OF. Pri spomeniku v Smrečju je predsednica ZZB NOB Ljubljana Julijana Žibert poudarila, da moramo vedno znova na ves glas opozarjati na resnico, kako je cerkvena in posvetna elita v Ljubljanski pokrajini navdušeno sprejela okupatorje in jim hlapčevala vse do konca vojne ter podpirala domače izdajalce. Le tako se bomo lahko uprli vsem lažem, ki želijo razvrednotiti in prevrednotiti zgodovino.

  

Spomenik padlim borcem na ljubljanskih Prulah – Združenje borcev NOB Ljubljana Center v sodelovanju s KO Oskar Kovačič

 1. maja 1942 je bil v zgodnjih jutranjih urah na strelišču Suhi bajar ob Dolenjski cesti kot prvi talec v okupirani Ljubljani ustreljen Ernest Eypper, po očetu tudi francoski državljan. Razgledan fant iz napredne družine je Ernest Eypper že dolgo pred vojno videl in čutil marsikaj ter bil politično zrel. Najprej je odšel k vojakom v Francijo z intimno željo, da se priključi španskim prostovoljcem, a so ga politični sopotniki pregovorili, da se je vrnil v Ljubljano. Že poleti 1941 se je vključil v eno prvih udarnih protifašističnih skupin v Trnovem. Ker so se na terenu vse pogosteje pojavljale izdaje, je bil primoran delovati v ilegali. Kot ilegalec je bil sprejet v Partijo in postal član obveščevalne in sabotažne skupine v rajonskem odboru OF za Trnovo. Klerikalno – belogardistični ovaduhi in karabinjersko poveljstvo so se na vse kriplje trudili, da bi onemogočili in zatrli ljubljansko ilegalo. Ernesta Eyppra so priprli 19. marca 1942, sledila so zaslišanja in mučenja. Kljub nečloveškemu mučenju ni izdal nikogar in ničesar. Na koncu je bil Ernest Eypper 1. maja pred 80 leti ustreljen. Domači so za Ernestovo tragično smrt hitro izvedeli, poiskali grobarja in ga spoštljivo pokopali. Leta 1953 je bil proglašen za narodnega heroja.

   

Danes na Ernesta Eyppra spominja plošča na hiši na Prijateljevi ulici v bližini spomenika padlim Prulčanom, njegovi posmrtni ostanki pa so pokopani na vojaškem pokopališču na ljubljanskih Žalah.

Meta Verbič,
podpredsednica ZZB NOB Ljubljana

Foto: Bogomir Troha, Miloš Šonc