Janez Stanovnik je ena redkih slovenskih osebnosti, ki se jo je skozi zgodovino prijelo ime „Oče naroda“.

S svojimi življenjskimi odločitvami je vplival ne le na svoje življenje, ampak tudi na življenje vseh nas.

Najprej je to bila mladostna odločitev za svet krščansko socialnih vrednot, ki ni bila samo opredelitev za te vrednote, ampak je bila tudi upor zoper takratni katoliški konservatizem in klerikalizem 30-tih in 40-tih let na Slovenskem.

Temu je povsem logično sledila druga velika odločitev, upor zoper okupacijo, zoper razkosanje Slovenije, zoper usodo, ki nam je bila namenjena. Najprej delo ilegalca v Ljubljani, pridružitev Osvobodilni fronti in potem aktivno partizanstvo, ki je pripeljalo do odločitve za drugo Jugoslavijo, ki bi bila drugačna po svoji socialni, etični in politični podobi, kot je bila nekdanja kraljevina Jugoslavija.

Tretja odločitev je bila namenjena udejstvovanju v mednarodnem življenju, mednarodni politiki, ki je svoj vrhunec dosegla z mestom sekretarja Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki je lahko omogočila, da je kapitaliziral vso svojo bogato mednarodno izkušnjo.

Četrta odločitev ga je pripeljala nazaj v Slovenijo v predsedstvo in seveda odločitev za predsednikovanje predsedstvu SRS v razmerah, ki jih je bilo takrat že mogoče slutiti, da so prevratniške, da bodo polne izzivov in negotovosti in ko je načelnost in doslednost, sposobnost argumentirati stališča in opredelitve Slovenije, tudi interese Slovenije, kar je bil takrat skoraj prepovedan izraz, glede ekonomskih, socialnih in etičnih razmer v Jugoslaviji bilo potrebno uveljavljati in tudi braniti v takratnih konfrontacijah z Beogradom, z velikosrbsko politiko in jugoslovansko armado. To je obdobje ki ga naš spomin hrani kot proces proti četverici, ko je najbolj izrazito bilo potrebno braniti slovensko suverenost in v kar vse je vgrajeno tisto, kar je kasneje omogočalo graditi temelje nove slovenske države.

In peta takšna odločitev je, da se je aktivno, kot predsednik ZZB NOB postavil v bran poskusom razvrednotenja in obtoževanja narodnoosvobodilnega gibanja in tudi obrambe Slovenije in njenega čvrstega, ali bolje rečeno, Slovencev, naše čvrste pozicije, naše čvrste vezanosti v času največje preizkušnje za svet, za Evropo in seveda tudi za Slovence v času druge svetovne vojne na strani demokratičnih zaveznikov.

Janez Stanovnik je bil eden poslednjih pričevalcev, udeleženec in aktivni snovalec prelomnih dogodkov na tem preizkušenj in zahtevnih odločitev polnem potovanju svojega naroda skozi čase, v katerih se je odločalo o njegovem obstoju in prihodnosti. Bil je iskalec in borec, ni se vdal in ni se umikal pred težavami in nevarnostmi.

Umrl je 30. januarja leta 2020.

Janezu Stanovniku v spomin, ob njegovi 100-letnici rojstva, je danes delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, položila venec k spomeniku v Ljubljani.