V stotem letu starosti je umrl Božidar Gorjan – Bogo, gospodarski in politični delavec, nosilec partizanske spomenice 1941, v letih 1984 do 1988 tudi predsednik ZZB NOB Slovenije.
Bogo Gorjan je bil rojen 30. januarja 1924 na Premu v zavedni slovenski družini. Pred fašističnim preganjanjem z očetom leta 1930 prebegnil v Ljubljano. Že v otroštvu je občutil socialne stiske in zato je leta 1940 postal član komunistične mladine Slovenije (SKOJ). Takoj po začetku druge svetovne vojne v Jugoslaviji in po zasedbi Dravske banovine je organiziral odpor med srednješolci v Ljubljani. V letih 1941 in 1942 je ustanavljal in vodil odbore Osvobodilne fronte slovenskega naroda, pozneje tudi Narodne zaščite med srednješolsko mladino.
Junija 1942 se je umaknil iz ljubljanske ilegale v partizane. Julija 1942 je postal komisar v II. grupi odredov. Na pohodu iz Dolenjske, Notranjske in Gorenjske na Štajersko jeseni 1942 je bil imenovan za komisarja Kozjanskega bataljona, od decembra 1943 je bil namestnik komisarja IV. operativne cone, od 24. aprila 1944 je pomočnik komisarja Koroške grupe partizanskih odredov. V teh enotah se bojeval na Štajerskem in Koroškem ter sodeloval z zavezniškimi misijami.
Po vojni je bil namestnik šefa delegacije SFRJ v Trstu, prvi sekretar jugoslovanske ambasade v Londonu, republiški sekretar za informacije SRS in sekretar republiškega izvršnega sveta SRS. Bil je tudi poslanec republiškega sveta in sveta narodov zvezne Skupščine (1965–69), član izvršnega odbora republiške konference SZDL, član komisije ZKJ za notranjo politiko in družbeni razvoj, podpredsednik slovenske izseljenske matice, član glavnega odbora društva OZN za SRS, član komisije CK ZKJ za notranja vprašanja in razvoj družbenih odnosov.
Leta 2008 je Bogo Gorjan dobil LISTINO ZZB NOB SLOVENIJE kot najvišje priznanje za njegov osebni prispevek k resnici narodnoosvobodilnega boja.
Bogo Gorjan leta 2012
