S TERENA – Ljubljana se je spominjala, Ljubljana je praznovala, Ljubljana je opominjala

9. maj 1945 – Ljubljana je svobodna. Zato je 9. maj njen praznik, praznik Ljubljane – Mesta heroj, ki se je v preteklih dneh spominjala zadnjih dogodkov pred padcem bodeče žice, ki jo je leta 1942 spremenila v posebno koncentracijsko taborišče.  Še posebej se je spominjala vseh žrtev, ki so padle ali bile umorjene le dan, dva pred koncem II. svetovne vojne. Praznovala je svojo osvoboditev, praznovala Dan Evrope in Dan miru. Obenem pa je opominjala, da ne smemo pozabiti na vse grozote, ki jih prinašajo vojne, tudi ta, v Ukrajini. Mir je ena največjih vrednot človeštva, pa na to politiki zelo radi pozabijo. V  dneh spominjanja in praznovanja svobode in miru je bil čas, da jih ponovno opozorimo na njihovo nalogo. Glasno smo jim sporočili: »Morebitne spore in nesporazume rešujte za diplomatsko mizo in ne z orožjem«.

 

Spomin na žrtve v Smrečju pri Turjaku

4. maja 1945, le nekaj dni pred osvoboditvijo izpod nacifašizma so domobranci v Smrečju pri Turjaku zverinsko mučili in ubili 26 talcev. Vsako leto se na ta dan zberemo pri spomeniku v globeli gozda in se poklonimo njihovemu spominu. Tudi letos je bilo tako. V prisotnosti častne straže Gardne enote slovenske vojske je delegacija ZZB NOB Ljubljana in Društva Zarja spominov položila venec. Na takratne dogodke na tem mestu pa nas je spomnil član Mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana  Tone Kovič. Uvodoma je poudaril, da so domobranci 26 talcev – članov vodstva OF Ljubljana pripeljali iz zaporov. Nalog za ta zločin je dal takratni vodja policije le nekaj dni pred strahopetnim begom čez Karavanke in razglasitvijo zmage partizanov. Še več , v svoji okrutnosti so kasneje na dravskem mostu že pod belo zastavo pobili celo četo partizanov. V nadaljevanju je Tone Kovič podrobno opisal zgodovinska dejstva o delovanju OF v Ljubljani. V mestu  je do maja 1942 delovalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih enot, Ljubljana je bila propagandno in obveščevalno središče, delovale so ilegalne tiskarne, poslušali smo lahko Radio Kričač, pomembna je bila razglasitev kulturnega molka, letos se bomo spomnili množičnih ženskih demonstracij proti streljanju talcev in njihovih zahtev za izpustitev zapornikov. Da bi zatrli upor so Italijani leta 1942 obdali mesto z bodečo žico, postavili bunkerje in prehode strogo nadzorovali. Ukazali so tudi odvzem radijskih aparatov. Tone Kovič se je spomnil tudi narodnega heroja, pesnika Karla Destovnika Kajuha in še nekaterih aktualnih družbenih vprašanj povezanih z interpretacijo omenjenih zgodovinskih dejstev. Prav zato je pozval vse prisotne, da s tega kraja odidemo z zavedanjem, da spomin na 26 talcev in vseh žrtev fašizma in nacizma ne sme nikoli ugasniti in njihova imena ne smejo v pozabo. Odidimo s trdno voljo, je poudaril, da bomo vedno delali za mir, sožitje v duhu strpnosti, za razumevanje med različno mislečimi in da ne bomo nikoli teptali človekovega dostojanstva. Le tako bomo lahko napredovali in nizali uspehe v dobro Slovenije.

      Tone Kovič
foto: S. Knafelc

Letošnjo spominsko slovesnost v Smrečju pa je zaznamovalo dejanje ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, ki na slovesnosti ni dovolil sodelovanja učencev. Novi ravnatelj je bil mnenja, da gre za politiziranje in da on pri tem ne bo sodeloval. Enako naj bi bilo tudi mnenje učiteljskega zbora je že v uvodnem pozdravu udeležencem slovesnosti sporočil predsednik Društva Zarja spominov Srečo Knafelc.

 

Spomenik padlim na ORLAH

Drugače pa je bilo na Orlah 8. maja, ko so se v kulturnem programu učenci OŠ Škofljica poklonili partizanskemu pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku Kajuhu. Na njihov vsakoletni nastop na Orlah jih je pospremil kar sam ravnatelj Roman Brunšek, ki že vrsto let srčno vodi eno največjih osnovnih šol v Sloveniji. Vedno se radi odzovejo našemu vabilu.

Zbrani pri spomeniku padlim borcem v zadnjih bojih za osvoboditev Ljubljane na Orlah in smo se s spominsko slovesnostjo poklonili  številnim borcem Gubčeve, Levstikove in Ljubljanske brigade, ki jim ni bilo dano, da bi si 9. maja 1945 z Ljubljančani delili veselje ob težko priborjeni zmagi nad nacifašizmom, za katero so dali največ kar lahko da človek: Življenje.

Tudi srečanje z 98 letnim partizanom, udeležencem bojev na Orlah pred 78 leti Britovšek Avgustom – Vančem, je bilo za vse prisotne posebno doživetje. Na slovesnost ga je na njegovo posebno željo na pot s Koroške pospremila njegova družina.

V prisotnosti praporščakov, častne straže Gardne enote slovenske vojske in ob zvokih žalostinke trobil Orkestra Slovenske policije, je najprej položil venec predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, potem pa še delegaciji Mestne občine Ljubljana in ZZB za vrednote NOB Ljubljana s predstavniki Ljubljanske in Gubčeve brigade ter delegaciji Socialnih demokratov in Levice. Tradicionalne pozdravne  besede sta tudi tokrat izrekla župana obeh občin, na meji na katerih stoji spomenik padlim župan Škofljice Primož Cimerman in župan Ljubljane Zoran Janković. Oba sta poudarila, da prav zadnji boji z okupatorji na Orlah kažejo, da je v življenju s skupnimi močmi , sodelovanjem, trdno voljo, vizijo, zaupanjem in seveda z velikim pogumom mogoče premagati tudi največje zlo kot sta bila nacifašizem in izdajstvo domačih kvizlinških enot.

  (foto: Nik Rovan)

Kot slavnostni govornik je svoje  misli spominu padlih borcev namenil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob.  Poudaril je, da na Orlah ne zaznamujemo zgolj osvoboditve Ljubljane – Mesta heroj, ampak številne žrtve, ki so padle tik pred koncem II. svetovne vojne. Spomnil je, da je bila Ljubljana edina prestolnica v okupirani Evropi, ki so jo okupatorji obdali z bodečo žico.  V nadaljevanju je poudaril, da je bila naša vojska edina mednarodno priznana zavezniška sila, česar pa nekateri poraženci te vojne še danes ne morejo pozabiti.

  dr. Robert Golob    (foto: Nik Rovan)

»Žrtve, ki so padle na tem mestu so tako pomembno simbolne, da je prav, da jih nikoli ne pozabimo«, je nadaljeval predsednik vlade in spomnil na trpljenje celega mesta. Opozoril je, da se zgodovina ne sme zlorabljati za sovražni govor, zato bodo koalicijski partnerji našli pravo pot, s katero bodo zgodovino počastili, sovražnemu govoru pa rekli ne. Predsednik vlade je ob koncu citiral pesem Karla Destovnika Kajuha, v kateri pesnik pravi, da se partizan »nikdar ni klicu svobode izmikal.« Tudi danes se temu klicu ne moremo nikoli izmakniti in se ne bomo. »To je naša zaveza, ki jo lahko damo preteklim generacijam in, ki jo moramo dati prihodnjim generacijam« je sklenil predsednik vlade in pozval vse, da najdemo pogum takrat, ko se bomo borili za prave vrednote in pravo svobodo.

V kulturnem programu je ob že omenjenih učencih OŠ Škofljica sodeloval tudi Partizanski pevski zbor.

 

65. pohod po poti okoli Ljubljane

Praznovanja osvoboditve Ljubljana pa ne bi bilo brez tradicionalnega množičnega Pohoda po poti okoli Ljubljane, po poti, na kateri je med II. svetovno vojno potekala bodeča žica. S tem Pohodom Ljubljana slavi in na sodoben način obeležuje svojo zgodovino.  Že v četrtek so se po poti sprehodili mački ljubljanskih vrtcev, v petek so na pot odšli učenci osnovnih  šol, v soboto pa so Ljubljančanom pridružili tudi udeleženci iz cele Slovenije. Tako se je letošnjega že 65. Pohoda ob žici v spomin na trpljenje, ki ga je okupator povzročil Ljubljančanom in Ljubljančankam, podalo skoraj 35.400 pohodnikov in tekačev. Med njimi jih je kar 3.105 sodelovalo v 658 trojkah med katerimi so bile tudi trojke ZZB NOB Ljubljana in 377 trojkah učencev, dijakov in pedagogov.

Na poti so jih pozdravljale velike rdeče zvezde na jamborih, ki označujejo pot spominov in tovarištva. Tako se Slovenci na miroljuben način spominjamo veličine našega naroda in tovarištva, ki nam je omogočilo, da smo bili uspešni v bitki z veliko večjimi in močnejšimi nasprotniki, ki so si razdelili našo domovino.

   Tek trojk – ekipa ZB NOB  Lj. Moste-Polje (foto: Branka Kastelic)

 

Meta Verbič
Podpredsednica ZZB NOB Ljubljana