Tudi ob 80 obletnici osvoboditve pozivi: »Ne smemo pozabiti«
Rab, 9. september 2023 – Ob prisotnosti slovenske predsednice Nataše Pirc Musar in hrvaškega predsednika Zorana Milanoviča se je okoli 1000 obiskovalcev letos udeležilo rednega vsakoletnega srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi.
11.septembra 1943 so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi.
Preživeli taboriščniki Raba
Slavnostna govornika na dogodku sta bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki sta položila tudi skupni venec k spomeniku žrtvam taborišča.
Letošnja slovesnost, tako kot vse dosedanje, ni bila namenjena obeleževanju spomina na težke dni naše skupne preteklosti, ampak je most prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom, most, ki nas združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideologijami, ne bi več ponovilo.
Predsednica Pirc Musar je v svojem govoru opozorila: »za našo prihodnost je zelo pomembno, da ne pozabimo na trpljenje naših prednikov, predvsem pa na zgodovinska dejstva in pričevanja o preteklih dogodkih ter okrutnih dejanjih fašizma in nacizma. S svojo zgodovino – slavno ali neslavno – se moramo soočiti vsi. Spremeniti je ne moremo. Slavne dni in velike ljudi lahko proslavljamo, neslavna dejanja in zločine proti človečnosti moramo obžalovati in jih obsojati z dneva v dan, da jih nikoli ne pozabimo.« Kajti: » Žal lahko v Evropi, 80 let za tem, ponovno vidimo, da miroljubnost, sožitje, dostojanstvo, vladavina prava in človekove pravice niso samoumevni.« Tako kot je v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik Taboriščnega odbora Rab-Gonars, Herman Janež, je tudi predsednica ob pričetku obnovitvenih del pri sanaciji spominskega pokopališča Kampor z zadovoljstvom ugotavljala, »da bo obnovljeni spominski park in celotno območje postalo mesto spokojnosti, tolažbe ter srečevanja preživelih, sorodnikov in potomcev internirancev – predvsem pa mesto srečevanja vseh dobro mislečih in svobodomiselnih ljudi.«
Hrvaški predsednik Milanovič se je v svojem emotivnem govoru navezal tudi na izjavo židovske filozofinje Hannah Arendt na sojenju v Nürnbergu: »Taborišče v Kamporju je postalo taborišče smrti v trenutku, ko so ljudje začeli nenadzorovano umirati, ženske in otroci, in to je banalnost zla, tistih, ki so to gledali«. Spraševal je, kdo so bili ti italijanski častniki, izurjeni vojaki Kraljevine Italije, o čem so razmišljali, kaj se je dogajalo v njihovih glavah in srcih, ko so gledali, kako ljudje umirajo pred njihovimi očmi, in ostali brez besed. Zaradi tega je pomembno: » Moč nadzora in samonadzora, da zlo, ki obstaja v vsakem človeku, ne prevlada, je pravzaprav edina naloga, s katero se človeška skupnost in sodobna politika v svojem bistvu edino spopadata – obvladovanje zla v človeku. Vse ostalo je okras« je dejal.
Prisotne so nagovorili tudi predsedniki organizacij, ki ohranjajo vrednote antifašizma, iz vseh treh držav, in sicer predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, predsednik hrvaške Zveze protifašističnih borcev (SABA Hrvaška) Franjo Habulin in predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) Gianfranco Pagliarulo. Vsi trije so pred nekaj meseci pozvali k udeležbi vse tri predsednike, vendar se slovesnosti ni udeležil italijanski predsednik Sergio Mattarella.
Predsednik ANPI Pagliarula je v svojem govoru z velikim razočaranjem spomnil, da v Italiji vlada popolno nepoznavanje rabske tragedije, zgodb o njej pa v medijih ni. “80-letnica je zato priložnost, da – kolikor je v naši moči – javnosti ponudimo informacije, ki bi jih morale širiti javne ustanove, česar pa te skoraj ne počnejo, če pa že, potem slabo,” je dejal in nadaljeval: »Potrebujemo popoln prevzem odgovornosti s strani moje države, ki jo imam v čast predstavljati. Nedvoumno je treba priznati, da je bila italijanska invazija zločinsko dejanje in da je vse kasnejše tragedije v glavnem povzročila ta invazija, ki jih je še zaostril potuhnjen rasizem do slovanskega prebivalstva. Zato moramo to zelo bolečo stran naše skupne novejše zgodovine zapreti z nedvoumnim razlikovanjem, kdo je napadel in kdo je bil napaden, kdo je pobijal in kdo je bil ubit. Na tej osnovi lahko še izboljšamo odnose med našimi narodi in našimi državami ter tako presežemo nezaupanje, sovraštvo in jezo iz preteklosti.«
Geanfranco Pagliarulo Franjo Habulin
Z njim se je strinjal tudi predsednik SABA Franjo Habulin: »Kamp Kamor ni le slovenska in hrvaška zgodba in usoda, ampak tudi italijanska. Ne smemo pozabiti temne zgodovine Kamporja. Naša človeška dolžnost je, da nadaljujemo z raziskavami in dokumentiranjem trpljenje jetnikov v taborišču ter hrvaški, slovenski, italijanski in evropski javnosti predstaviti celotno človeško surovost. Da se nikoli več ne ponovi.«
Predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, Marijan Križman je tudi obžaloval neprihod Mattarellle: »Obžalujem odsotnost predsednika Republike Italije gospoda Sergia Mattarelle in vseh vladajočih v povojni Italiji, ki niso našli trenutka, da bi se poklonili fašističnemu nasilju tu v tem taborišču. Da še ni čas za obisk nekdanjega taborišča na Rabu je bilo slišati iz Qurinala.« V imenu treh borčevskih organizacij je sporočil, da se bodo njihove antifašistične organizacije: »zoperstavile morebitnemu ponovnemu vzponu vseh oblik nacionalizma, iredentizma in rasizma; le s sodelovanjem, medsebojnim razumevanjem in polnim prevzemanjem odgovornosti se lahko pozitivni in konstruktivni odnosi med našimi tremi državami v celoti in še naprej razvijajo v korist narodov.«
Marijan Križman Nikola Grgurić, župan Občine Rab
Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Zanj so poskrbeli Orkester hrvaške vojske, rabska sopranistka Dajana Lupić, glasbenika brata Karlo in Matija Jemc, italijanski pevski zbor ANPI, učenci osnovnih šol Kolezija Ljubljana in Cirila Kosmača Portorož te gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, recitatorka Mojca Poredoš ter voditelja Irena Ivić in Urban Pipan.
Vsakoletno srečanje na Rabu so že tradicionalno pripravili v sodelovanju med mestom Rab in ZZB za vrednote NOB Slovenije, v okviru katere deluje Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, katerega sestavlja tudi Taboriščni odbor Rab Gonars.
________________________
tekst in foto: Iztok Pipan
Na spodnjih povezavah si lahko ogledate posnetke govorov vseh petih glavnih govornikov:
Govor Marijana Križmana ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab
https://youtu.be/2SK4Nv6WVLA?si=B6Vr_nbjUQlhj_df
Govor Franja Habulina ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab
https://youtu.be/T0C1jsic5H0?si=HQrJo7b0gnmJrVJz
Govor Gianfranca Pagliarula ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab
https://youtu.be/rvWxk_f01O0?si=128Le4XR-GgT-yG3
Govor Zorana Milanovića ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab
https://youtu.be/-Iw3r3lLlDg?si=1pIUqCd6iLij7qho
Govor Nataše Pirc Musar ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Rab
https://youtu.be/gxvhspR6e8g?si=GtY41uNV8m-J7Xdg
