Ljubljana, 6. 12. 2023: KoDVOS (Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije) ostro obsoja vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju sovraštva in nestrpnosti ter spodbujanja k nasilju in vojni. Pridružujemo se izrazom ogorčenja nad vedenjem in izrečenimi besedami novinarju Avdu Avdiću. Nesprejemljiva je toleranca do izjav posameznikov kot tudi funkcionarjev, ki so žaljive, izražajo nestrpnost ali, kot nedavno izrečena, celo nagovarjajo ljudi k oboroževanju.

KoDVOS poziva pristojne organe k ukrepanju ter aktualno vlado h konkretnejšim korakom namenjenim preprečevanju vse pogostejšega pojavljanja sovražnega govora in drugih oblik nasilja, v zasebnem, družbenem in političnem življenju kot tudi na spletu oziroma v drugih oblikah sporočanja vsebin.

Kljub temu, da v evropskem prostoru ni enotne definicije pojma »sovražni govor«, v Evropi obstaja konsenz, da svoboda govora ni absolutna, temveč je zamejena s človekovim dostojanstvom in načelom javnega reda in miru. O tem pričajo številne mednarodne konvencije, ki urejajo različne pravice. Izraz »sovražni govor« je večkrat omenjen v dokumentih Sveta Evrope. Odbor ministrov je že v letu 1997 poudaril odgovornost državnih in drugih organov, javnih organizacij in funkcionarjev, da se vzdržijo izjav, ki bi bile lahko razumljene kot sovražni govor,  poudaril je tudi dolžnost držav pri preprečevanju sovražnega govora, ki se nanašajo na kaznovanje kršiteljev ter na zagotavljanje ustreznega pravnega varstva žrtvam sovražnega govora.

Na podlagi skromne sodne prakse bi lahko sklepali, da je v Sloveniji sovražnega govora malo, pa vendar hiter pogled na spletna omrežja kaže drugače, zlasti so številni izbruhi nestrpnosti do določenih ranljivih skupin ljudi.

V KoDVOS pozdravljamo svobodo govora in sprejemamo ostro ter provokativno izražanje, če je namenjeno iskanju resnice o temi, ki je pomembna za javnost, če pa je namenjena spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti do določene skupine ljudi, pa jo je potrebno omejiti oziroma sankcionirati.

Sovražni govor vodi k ogrožanju demokratične družbene ureditve in h kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato v KoDVOS pristojne organe in stroko pozivamo, da upoštevajoč razmere sedanjega (in prihodnjega) časa opravi ponovni premislek, ali ni novela kazenskega zakonika KZ-1B (2011) problematiko sovražnega govora uredila preveč liberalno ter v večji meri zaščitila storilca na škodo žrtve in podcenila nevarnost sovražnega govora. Menimo, da je temu pritrdila tudi odločitev Vrhovnega sodišča RS iz leta 2019, »da je iz zakonskega besedila razvidno, da mora biti podana zgolj potencialna in ne konkretna možnost ogrožanja javnega reda in miru«, da se “ne zahteva, da bi do neposredne ogrozitve dejansko tudi prišlo, ampak zadošča, da je dejanje po vsebini, naravi, kraju in drugih okoliščinah, v katerih je bilo storjeno, sposobno povzročiti konkretno dejavnost, ki se kaže v ogrozitvi oziroma motenju javnega reda in miru.” Ali bo temu tožilska in sodna praksa sledila, bo vidno v prihodnjih letih.

Marijan Križman
Predsednik ZZB NOB Slovenije
in predsedujoči KoDVOS-u v letu 2023