Rab, 9. september 2024 – Ob prisotnosti predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič se je okoli 200 obiskovalcev letos udeležilo rednega vsakoletnega srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi.

11.septembra 1943 so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi.

   

Letošnja slovesnost, tako kot vse dosedanje, ni bila namenjena obeleževanju spomina na težke dni naše skupne preteklosti, ampak je most prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom, most, ki nas združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideologijami, ne bi več ponovilo.

Predsednica Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru opozorila: »Sloga, ki je takrat krasila taboriščnike, mora v nas graditi zavedanje, da so za obstoj vsake posamezne države, mednarodne skupnosti in nenazadnje človeške civilizacije kot take nujni medčloveško spoštovanje, povezovanje, sožitje in miroljubna politika. Živimo v nemirnem svetu, ko ne tako daleč od naših meja potekata dve vojni. V obeh plačujejo ceno za zločinske politike navadni ljudje, državljanke in državljani«

Kot je v nagovoru še izpostavila, smo Slovenci in Hrvati svojo sedanjo svobodo skozi zgodovino plačali s številnimi žrtvami, zato so tovrstne slovesnosti izjemna priložnost da utrdimo mostove med prijateljskima narodoma in državama. “Skupaj moramo tudi kot opomnik celotni mednarodni skupnosti ponavljati: nikoli več!”

“Vsi, ki opravljamo javne funkcije v obeh državah, se moramo zavedati naše odgovornosti, da odprta vprašanja rešujemo s tvornim dialogom in mednarodno skupnost spodbujamo k mirnemu reševanju konfliktov,” je dejala predsednica Državnega zbora, ob tem pa dodala, da sta danes Slovenija in Hrvaška oazi miru v svetu polnem konfliktov.

“Sporočila slovesnosti, kot je današnja, so vedno večplastna. Ohranjamo spomin na žrtve vojnega nasilja in zgodovinska dejstva, hkrati pa sedanje in prihodnje generacije opominjamo, kako pomembna vrednota je mir med narodi in državami,” je še poudarila predsednica Državnega zbora ter se ob koncu zahvalila vsem tistim, ki ohranjajo spomin na žrtve koncentracijskega taborišča Rab Gonars.

   

Prisotne je med drugimi nagovoril tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, ki je poudaril, da je spominjanje na težke čase skupne zgodovine nujno, saj je zgodovina naša učiteljica. In ne smemo misliti, da je fašizem padel leta 1943 in nacizem leta 1945, saj: »fašizem ni padel, le spotaknil se je. Danes fašizem in nacizem živi v lepih oblekah in kravatah. In se tudi obnaša drugače in govori drugače. Ampak njegovi cilji so isti, samo prilagojeni našemu času.«

   

Iz Kočevja, odkoder je prišlo izjemno veliko obiskovalcev je prisotne pozdravil podžupan, v začasnem opravljanju funkcije župana Kočevja, Gregor Košir in predstavnike bratske občine Rab pozdravil tudi v luči prihajajoče 40 obletnice pobratenja, do katerega je prišlo tudi zaradi skupne zgodovine: » ker sta obe občini doživeli italijansko okupacijo in žal je veliko naših občanov končalo tukaj, na tem območju bolečine in trpljenja«, ter se vodstvu mestne občine Rab zahvalil: »Naj se vam zahvalim v imenu mesta Kočevje, da nam omogočate vsakoletna srečevanja tukaj. Časi se spreminjajo, a prijateljstvo in spomin na to, kar se je tu zgodilo, ostajata.«

   

O pomenu spominjanja na skupno zgodovino je tokrat že 10-tič v vlogi župana Raba pozdravil Nikola Grgurić in poudaril, da se v občinski upravi Raba trudijo, da »ne bi pozabili nedolžnih žrtev za našo prihodnost, kajti preteklosti ne moremo spremeniti, vendar je prihodnost v naših rokah in rokah novih generacij, ki jih moramo usmeriti na pravo pot, da bodo spoštovali in cenili vsako človeško življenje. Kljub temu pa smo še naprej vsakodnevno priča zlu, ki najde pot, ne glede na naša prizadevanja, da s sporočili miru in strpnosti ustvarimo spremembe v družbi, v miselnosti ljudi.«

Prisotni so poslušali tudi nagovor preživelega taboriščnika Slavka Malnarja, ki je opisal življenje v taborišču, kot ga je doživel sam, in ga kot pričevalec širi že 80 let, saj se zaveda, da je generacija pričevalcev vse manjša, in tudi vi preživeli ne želijo govoriti o teh nečloveških časih. Zato on na hrvaški strani in Herman Janež na slovenski strani vztrajno skrbita kot pričevalca za spomin na Kampor: »Vsak je grozote doživljal v različnih oblikah in na svoj način. Vsak taboriščnik je želel pozabiti grozote bivanja v tem taborišču, vendar je to nemogoče. Nekateri so poskušali tudi tako, da ga nikoli ne omenjajo. Taborišče na Rabu je sramota za večtisočletno civilizacijo. Bolje bi se prilegalo kakšnemu poldivjemu plemenu.«

Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Zanj so poskrbeli Kvintet trobil Slovenske policije, rabska recitatorka Maja Belič, pevka Ani Frece, kitarist Marko Mozetič ter voditelja Irena Ivić in Urban Pipan.

 

 

Na prireditvi je bil med številnimi gosti tudi Matjaž Ravbar, v.d. generalnega direktorja Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino, ki bo skupaj z Občino Rab v prihodnjih dneh pričel s sanacijo osrednjega obeliska v spominskem pokopališču, ki je po 70 letih obstoja taborišča potreben temeljite obnove.

Vsakoletno srečanje na Rabu so že tradicionalno pripravili v sodelovanju med mestom Rab in ZZB za vrednote NOB Slovenije, v okviru katere deluje Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, katerega sestavlja tudi Taboriščni odbor Rab Gonars.

(Iztok Pipan, tvm)