PORTOROŽ 2024

Mi nismo le številke, smo ljudje!

Tradicionalno vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnank ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev – osrednja slovesnost. Slavnostna govornica in častna pokroviteljica srečanja, dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije.

Portorož, 22. september 2024 – Tradicionalno srečanje nekdanjih internirank in internirancev ter vseh, ki so trpeli v času 2. svetovne vojne se je zgodilo v času, ki je za tiste, ki so grozote vojne doživeli, nepojmljiv z vidika, da vso to zgodovino podoživljajo v današnjih časih, le z drugimi narodi, na drugih koncih sveta. »Kdor se ne spominja preteklosti, je obsojen na to, da jo bo še enkrat doživel! In ja doživljamo jo, v različnih odtenkih, v različnih scenarijih pohlepa, na različnih koncih sveta,« je zbrane opomnil povezovalec Domen Valič, ki se dogodku z veseljem pridruži vsako leto tudi zato, ker mu je o težkih dogodkih, ki so zaznamovali njeno mladost, pripovedovala pokojna babica Dana, sicer redna udeleženka portoroškega srečanja, dokler ji je zdravje to dopuščalo. Tudi zato je bila rdeča nit tokratne prireditve zavest, da se svet vedno znova oblači v vojne barv, v kateri človek človeka vedno znova spreminja v številko s seznama nezaželenih.

V času izbruha vojne ta postane uvodna novica vseh medijev in jo občutimo v naših srcih, ko pa mine mesec, leto, več, pa žrtve postanejo le še številke, »le nekdo iz množice več kot 100 tisoč mrtvih na obeh straneh v vojni v Ukrajini, nekdo izmed množice več kot 4 milijonov beguncev zaradi te vojne. Nekdo z imenom in priimkom postane le nekdo izmed 40 tisoč mrtvih, 90 tisoč ranjenih, nekdo iz milijon stradajočih v Gazi.« Zato je treba ozavestiti misel, da ne gre samo za številke, ampak za ljudi, z imenom in priimkom, tako kot so bile žrtve 2. svetovne vojne tudi ljudje, z imenom in priimkom.

»Vse vojne, vse bitke, vse fronte porojene iz pohlepa – po ozemlju, po moči, po slavi, nadvladi in denarju so nesmiselne in obsojene na poraz, le upor za pravo stvar, za svobodo, za dostojanstvo, za človekove pravice – je lahko zmagovit,« je temeljno sporočilo organizatorja slovesnosti, Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije, Taboriščnega odbora Ravensbrück.

Zbrane goste je predsednica dr. Nataša Pirc Musar pozdravila z besedami Erne Muser, slovenske pesnice pa tudi nekdanje taboriščnice iz Ravensbrücka in poudarila, da je vedno počaščena in vesela, da je lahko v njihovi sredini: »Druženje z vami me navdihuje in vedno znova opomni na temeljne slovenske vrednote – na pogum, solidarnost, sočutje, požrtvovalnost in ljubezen do domovine« je še poudarila dr. Pirc Musar. Spomnila je na trpljenje in globoke rane, ki so bile v času 2. svetovne vojne prizadejane družinam, nedolžnim staršem in njihovim otrokom. Zato jo toliko bolj žalosti, »da smo tudi danes, 80 let pozneje, priča podobnemu nerazumevanju drugačnosti oziroma nezmožnosti dogovarjanja in vzpostavljanja medsebojnega zaupanja. Številni konflikti in vojne po svetu, kršitve človekovih pravic in svoboščin ter nedolžne žrtve nas vedno znova opominjajo, da na svetovnem parketu prepogosto prevladujejo ozki nacionalni interesi. Trdno sem prepričana, da zaradi civilizacijskih razlogov in zgodovinskih izkušenj preprosto ne smemo dopustiti zatona multilateralizma. To izjemno pridobitev mednarodnopravnega reda in dogovarjanja v mednarodnih odnosih moramo skrbno čuvati. Še posebej v teh časih, ko je pogosto na preizkušnji. Brez tega bi svet lahko zdrsnil v nepredvidljivo in kaotično stanje, nadvlado nacionalizmov, v brezupnost in ja, tudi avtoritarnost« je še dodala. Pirc Musar je poudarila, da so zbrani prisotni, njihovi predniki, prijatelji in znanci, ki so doživeli grozote 2. svetovne vojne, vsem nam pomemben vodnik upanja, dialoga in odpuščanja, saj so pokazali, da je kljub gorju, ki so ga doživeli, za napredek, blaginjo in razvoj potrebno znati odpuščati in živeti z izročilom tistega časa. Sovraštvo, jeza in prezir pa nimajo mesta v naši družbi in vodijo le v preteklost in propad.

Ob koncu slavnostnega nagovora se je Pirc Musar zbranim zahvalila za njihov prispevek h kulturi dialoga, nenasilja, strpnosti in spoštljivosti: »Vaše življenjske zgodbe, tovarištvo, odpuščanje in zanos so nam v navdih, saj ste pokazali, da je tudi v najtemnejših urah človeštva možno najti smisel in odpuščanje in predvsem upanje. In s tem ste vsak na svoj način prispevali k temu, da Slovenci nismo – če lahko parafriziram pisatelja Borisa Pahorja – ”ostali sužnji italijanskega in nemškega gospodstva”. Nismo dovolili izbrisa naroda, ampak smo sami odločali o svoji usodi ter se v polni meri razvili s svojimi zmožnostmi, željami, upi, vrednotami in identiteto. Tudi zaradi vas imamo lastno prihodnost v svojih rokah.«

Goste je v imenu gostitelja, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije nagovoril Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück. Najprej je pozdravil vse zbrane goste, ki so napolnili dvorano, nato pa obudil spomin na čase, ko so se pred več kot šestdesetimi leti nekdanje taboriščnice pričele zbirati, si izpovedovale stiske, se objele, da bi omilile boleče spomine na trpljenje in ponižanja: »Čedalje bolj pa so se začele zavedati svojega poslanstva, da so kot žive priče opomin za nas, predvsem pa za mladino in da se mora njihov glas miru slišati v širšem slovenskem prostoru.« Tako so njihova srečanja prerasla v vseslovenska, kot protivojna manifestacija številnih žrtev vojnega nasilja. Poduku o vrednotah kot so solidarnost, tovarištvo, junaštvo, spoštovanje do sočloveka in domoljubje, ki so jih za preživetje gojile taboriščnice, vsako leto prisluhnejo tudi svojci, prijatelji ter vsi, ki jim je mar. »Vemo, da nikoli niso bile le številke, v sobivanju, tovarištvi in solidarnosti so bile in ostajajo ljudje v najžlahtnejšem pomenu besede,« je še dodal Špat, ki se je spomnil tudi v zadnjem letu umrlih Sonje Cuder, Marije Frlan, Mare Miklavčič, Lidije Rijavec Simčič in Mije Pokeršnik in so se jim poklonili z minuto molka.

Slovesnosti v Portorožu so se med drugim udeležili tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, podpredsednica Državnega zbora mag. Meira Hot, predsednik ZZB za vrednote NOB Marjan Križman, predsednica MO ZZB Ljubljana Julijana Žibert, državna sekretarka Vesna Humar v imenu Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter dr. Breda Zalašček, sekretarka v kabinetu ministrstva, državni sekretar na Ministrstvu za razvoj in kohezijo mag. Marko Koprivc, podžupan Občine Piran Robert Fakin ter ostali cenjeni gostje, ki so s svojo prisotnostjo počastili prireditev in spomin na vojne grozote.

V dvorani Colombo Hotela Slovenije so bili prisotni tudi gosti, ki jim je posvečena prireditev: Mira Lipičar, Albin Pibernik, Majda Poženel, Jelka Šporin, Fani Lorenzon, Janez Deželak (ukraden otrok), dr. Janez Žmavc (predsednik Društva ukradenih otrok), Vlado Guna, Tončka Senčar (izgnanka) in Teo Colnar (predsednik Društva izgnancev). Zdravje žal ni dopuščalo fizične udeležbe taboriščnicam Elzi Maurič Kumar, Stanki Simoneti Krajnc, Pavli Simčič, Fani Deisinger in Emilijanu Cavniku, so se jih pa spomnili s posebno omembo.

S prepletom spominov zdravnice in profesorice Stanke Krajnc Simoneti, nekdanje interniranke v koncentracijskem taborišču Ravensbrück in kasneje v mladinskem taborišču Uckermark, je scenaristka osrednje slovesnosti Silvana Knok s Televizije Medvode spomnila, da je ohranjati mir naša dolžnost, da nikoli ne smemo pozabiti vojnih grozot. Žal živimo v takih časih, ko je potrebno zgodovinski spomin negovati s posebno skrbnostjo in odgovornostjo do resnice in razumeti korenine zla.

V kulturnem programu so sodelovali Orkester slovenske vojske pod taktirko Mitje Dragoliča, s solistoma Vanjo Ivankovič na flavti in Alešem Ogrinom na harmoniki, tenorist Martin Sušnik, balerine baletne šole Stevens pod vodstvom Nene Vrhovec in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta.

(Nataša Predalič, TV Medvode)

***