(Predlog Sveta predsedstva z dne 13. 11. 2024, ki je bil sprejet na seji Predsedstva ZZB 3. 12. 2024)

 

Zveza združenj za vrednote NOB se zaveda pomembnosti pokojninskega sistema za zagotavljanje socialne varnosti starejših, medgeneracijske solidarnosti in družbene kohezivnosti. Brez prepotrebnih sprememb, ki bodo povečale njegovo pravičnost ogrožamo medgeneracijsko zaupanje vanj, njegovo javno-finančno vzdržnost in s tem tudi dolgoročno stabilnost delovanja, kar bi pomenilo ogrožanje socialne varnosti večine prebivalstva.

Struktura prebivalstva se v Sloveniji spreminja. Pričakovana življenjska doba se podaljšuje hkrati pa se zmanjšuje tudi stopnja rodnosti. Delež starejšega prebivalstva v zadnjih letih hitro narašča. Nekateri si želijo in zmorejo delati dlje, drugi pa se že pri 50-tih letih srečujejo z različnimi poškodbami in dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi. Zato menimo, da bi morala sprememba ZPIZ, predvsem pri zasledovanju dviga dejanske upokojitvene starosti upoštevati različne vidike in omogočiti določeno mero fleksibilnosti pri upokojevanju različnih kategorij delavcev. Menimo, da bi moralo biti 40 let pokojninske dobe dovolj za izpolnitev polnih upokojitvenih pogojev in prejemanje dostojne pokojnine.

Ob prenovi pokojninskega sistema je potrebno nasloviti tudi pozen vstop mladih na trg dela, prekarnost zaposlitev (predvsem vprašanje davčnih osnov, od katerih s.p.-ji plačujejo socialne prispevke ter možnost upoštevanja vseh prihodkov od dela) kot relativno nizko stopnjo zaposlenosti starih predvsem med 60 in 65 let (sistem nagrajevanja podaljševanja pokojninske dobe). Pri stopnji zaposlenosti mladih in starejših smo namreč še vedno krepko pod povprečjem EU in OECD, medtem ko beležimo med državami OECD v kategoriji 24-55 najvišjo stopnjo zaposlenosti. Zaostajamo tudi pri dejanski upokojitveni starosti.

Dokladni sistem, ki temelji na plačevanju prispevkov s strani aktivne populacije za namen izplačevanja pokojnin se je izkazal za najbolj robusten sistem, ki je uspešno prebrodil številne krize, tako gospodarske kot tudi družbene. Bistvo sistema je pretočnost, ki pa zahteva odgovorno prilagajanje sistema predvsem demografski strukturi prebivalstva ob zagotavljanju temeljne medgeneracijske pravičnosti in solidarnosti. Hkrati pa je ključno zaupanje v sistem s strani vseh deležnikov. Na te izzive pa lahko odgovori le celovita sprememba, ki povezano naslavlja vprašanje upokojitvenih pogojev in višine pokojnin, ob pravični določitvi načina vsakoletnega usklajevanja pokojnin.

  • V ZZB ne nasprotujemo postopnemu dvigu upokojitvene starosti iz 60 na 62 let pri 40 let pokojninske dobe ter dvigu s 65 na 67 let pri minimalnem pogoju 15 let pokojninske dobe, saj se zavedamo, da živimo dlje in da mlajša generacija vstopa na trg kasneje kot v preteklosti. Vsekakor pa je odgovorno do generacij, za katero se spreminjajo pogoji, da se te spremembe uveljavljajo postopoma in da so medgeneracijsko pravične.
  • Pri podaljševanju obdobja upoštevanja dohodkov v izračun pokojninske osnove (tj. referenčno obdobje) iz obstoječih 24 let na celotno pokojninsko dobo (tj. 40 let) opozarjamo, da je poleg zasledovanja aktuarske pravičnosti nujno potrebno upoštevati tudi širšo družbeno in predvsem medgeneracijsko pravičnost, ki zahteva, da se položaji različnih generacij med seboj pomembno ne razlikujejo. Bilo bi medgeneracijsko nepravično, v kolikor bi podaljšali referenčno obdobje in s tem nesorazmerno posegali v pričakovane višine pokojnin bodočih generacij upokojencev. S tem bi v temelju zamajali zaupanje in ogrozili prihodnje delovanje pokojninskega sistema. Ob podaljševanju referenčnega obdobja je tako nujen tudi dvig odmernih odstotkov s ciljem zmanjšanja pričakovanega padca višine pokojnin.
  • Današnje generacije upokojencev so s svojim delom prispevale k razvoju in družbeni blaginji in prav je, da danes prejemajo del ustvarjenega. Z vidika medgeneracijske pravičnosti in solidarnosti je pomembno, da so upokojenci soudeleženci pri delitvi ustvarjenega. V ZZB menimo, da je pri usklajevanju pokojnin poleg inflacije nujno upoštevati tudi rast plač.
  • Staranje družbe, spremembe v življenjskih potekih, delovanje trga dela zahteva tudi premislek o strogem ločevanju aktivnega in neaktivnega življenjskega obdobja. V ZZB verjamemo, da je delo pomembna vrednota, ki omogoča samorealizacijo in družbeni napredek in glede na družbeno-ekonomski kontekst (pomanjkanje delovne sile) ni nobenega razumnega razloga, da se starejši populaciji po izpolnitvi polnih upokojitvenih pogojev omejuje prosti dostop do trga dela.

Ker se pokojnine tičejo nas vseh v ZZB pozivamo Vlado RS k širšemu družbenemu dialogu z vsemi zainteresiranimi skupinami.

Ljubljana, 3. december 2024

Predsedstvo ZZB NOB Slovenije