10. decembra smo obeležili svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan je bila leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Omenjena deklaracija predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.
Priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic pomeni priznanje temelja svobode, pravičnosti in miru na svetu. Zanikanje in teptanje človekovih pravic sta pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest. Za najvišje prizadevanje človeštva na svetu bi naj bilo prizadevanje za svobodo. In svet, v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju.
Nujno je, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje. Nujno je treba pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi. Prizadevati si je potrebno za splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Skupno razumevanje teh pravic in svoboščin je največjega pomena za popolno uresničitev le-teh.
V ZZB negujemo vrednote, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. In vedno znova se spominjamo trpljenja udeležencev v NOB, vseh internirank in internirancev v fašističnih in nacističnih koncentracijskih taboriščih, ukradenih otrok, izgnancev, beguncev in drugih žrtev vojnega nasilja. Na zgodovinska dejstva je nujno stalno opozarjati zato, da se grozote, ki so bila prizadejane med drugo svetovno vojno, ne bi nikdar ponovile. Prizadevamo si, da bi v zgodovini našli spoznanja, ki bi preprečevala ponavljanje preteklih napak. Sodobna družba mora biti usmerjena v prihodnost, učiteljica pa mora biti naša skupna zgodovina.
Marijan Križman,
predsednik ZZB NOB Slovenije
Foto: movit.si
