DRAŽGOŠE 2025

Osrednja spominska slovesnost Po stezah partizanske Jelovice ob 83. obletnici Dražgoške bitke, je potekala v nedeljo, 12. januarja 2025 v Dražgošah.

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman, ki je med drugim izpostavil 80-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom. Dejal je: “Slovenski narod je bil leta 1941 obsojen na potujčevanje in izgon iz svoje zemlje. Zato je odporniško gibanje imelo široko ljudsko podporo in moč za zmago. Temeljilo je na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih sil, ki ni ideološko pogojeno in izključujoče. Ko so v pomladnih dneh leta 1945 partizanske čete, v katerih je bilo okoli 40.000 slovenskih partizanov, stopale v slovenska mesta in vasi, so jih prebivalci navdušeno pozdravljali ter proslavljali zmago, osvoboditev in mir. Partizansko gibanje je bilo del velike zavezniške koalicije, zahodnih in demokratičnih sil in vzhodne komunistične Sovjetske zveze. Slovenski narod se je z Osvobodilno fronto in partizanskim bojem uvrstil med narode, ki ima neizbrisno in častno mesto v veliki zavezniški koaliciji zmagovitega boja zoper fašizem in nacizem med drugo svetovno vojno.”.

Slavnostna govornica je bila predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič. Poudarila je: “Dražgoše so simbol brezupnega upora majhnega naroda proti zločinskemu režimu nacističnih osvajalcev, simbol narodove samozavesti, predvsem pa simbol upora proti strahovladi. So simbol trpljenja prednikov pod škornjem zločinskega režima. Bitka je trajala od 9. do 11. januarja 1942, ko so se bili partizani zaradi premoči napadalcev, pomanjkanja vojaške opreme in izčrpanosti primorani umakniti. Čeprav so jih vaščani obvestili o prisotnosti partizanskega bataljona, so se Nemci nad Dražgošami silovito znesli, 41 domačinov pobili, 81 pa poslali v koncentracijska taborišča in pregnanstvo. Vas so požgali. Zločinov nacističnega režima, ki je šest let divjal po Evropi, in tistih, ki so na zasedenih ozemljih prisegali zvestobo Hitlerju, ne smemo nikoli relativizirati ali opravičevati. Kljub številnim poskusom zamegljevanja zgodovinskih dejstev je povsem jasno, da so bili slovenski partizani pomemben del zavezniške koalicije, ki je leta 1945 dokončno premagala največje zlo 20. stoletja. Osem desetletij po tragični moriji druge svetovne vojne lahko z zaskrbljenostjo ponovno opazujemo vzpon strahopetcev, ki sejejo nestrpnost in strah pred vsem, kar se ne ujema z njihovim pohlepom po prevzemu nadzora nad družbo in omejenimi naravnimi viri našega planeta. Ponovno smo lahko, ne daleč od nas, priča tudi zločinom proti človeštvu in genocidnim dejanjem. Pomembno je, da znamo strahopetna dejanja sejalcev zla prepoznati in se jim upreti, če želimo sebi in prihodnjim rodovom zagotoviti človeka dostojno življenje v družbi, ki spoštuje osebno svobodo, solidarnost in različnost ter spodbuja sočutje. Tudi v Sloveniji nismo imuni proti strahopetnim dejanjem tistih, ki si želijo prevzeti nadzor in podrediti celotno družbo lastnim interesom ter skušajo med ljudmi sejati strah in razdor.”

Pred slovesnostjo so venec h kostnici padlim partizanom in vaščanom položili: Garda Slovenske vojske v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar, Krajevna skupnost Dražgoše-Rudno, predsednik ZZB NOB Slovenije z delegacijo v imenu vseh Združenj borcev NOB, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič z delegacijo, predstavnica Zveze koroških partizanov, Mladinsko društvo Škofja Loka v imenu vseh organiziranih pohodov, Gibanje Svoboda, Območna organizacija SD Škofja Loka in Levica.

V kulturnem programu so sodelovali: Orkester slovenska vojske, Partizanski pevski zbor, dramska igralca Vesna Slapar in Rok Vihar, harmonikar Nejc Jemc in baritonist Tone Habjan ter povezovalec Jan Bertoncelj.