(Objavljeno v Mladini, 20. 6. 2022)
V soboto bomo obeležili 31. obletnico slovenske osamosvojitve. Vrhunec prireditev v čast dnevu državnosti bo tudi letos osrednja državna proslava, ki bo na predvečer praznika na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na njej bodo znova tudi praporščaki vseh veteranskih in domoljubnih organizacij, so za STA navedli v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). Proslava bo v petek ob 21.15, slavnostni govornik pa bo predsednik republike Borut Pahor.
Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Slovenske vojske ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Tokrat bodo po navedbah Ukoma znova vabljeni praporščaki vseh veteranskih in domoljubnih organizacij. Leta 2020 so namreč, kot so tedaj pojasnjevali v tretji Janševi vladi, zaradi omejitev, povezanih z epidemijo covida-19, v resnici pa je šlo za ideološko izključitev, udeležbo praporščakov odpovedali. In prav tako lani je Janševa oblast sklenila, da bo proslava minila brez praporščakov borčevskih organizacij (NOB). Obakrat je bila javnost do teh potez kritična, predstavniki nekaterih političnih strank pa se proslave zato niso udeležili.
“Odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države”
Umetniški del letošnje slovesnosti ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekli igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, obuja zavest in opominja na ključna razmerja med državo in narodom ter odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države, so napovedali v Ukomu.
Dodali so, da bodo slovesnost povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo. To so Ana Roš, Aleš Kristančič, Samo Zver, Jure Knez, Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič.
“Pomensko domišljen glasbeni program” pa se bo dotikal vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bo nastopil Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl – Kiki, so še pojasnili v Ukomu.
Koordinacijski odbor za državne proslave, ki pripravlja slovesnost, si želi, da bi bila ta vključujoča. Podrobnosti varovanja še usklajujejo v policiji, vendar si organizatorji želijo, da večji del središča Ljubljane ne bi bil zagrajen, kot je bilo to zadnji dve leti.
Proslavo bodo prenašali tudi na Televiziji in Radiu Slovenija.
Najprej državni svet, nato državni zbor
Še pred osrednjo državno proslavo se bosta v petek na slavnostni seji sestala naprej državni svet, nato državni zbor. Na prvi, ki bo ob 17. uri, bo govornik predsednik DS Alojz Kovšca, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa bo pred poslanskim zborom in gosti spregovorila na seji, ki se bo začela ob 20. uri.
Predsedniška palača bo na praznično soboto znova odprla vrata obiskovalcem. Predsednik Pahor bo obiskovalce tudi nagovoril. Pred vhodom v predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Obenem bo Pahor ob prazniku podelil tudi več državnih odlikovanj, so za STA potrdili v predsednikovem uradu.
Na pokopališču Žale pa bo Pahor položil venec pri Pomniku padlim v vojni za Slovenijo ’91. Praznične prireditve s kulturnim programom bodo sicer v prihodnjih dneh potekale tudi v številnih drugih občinah.
- junij kot dan sprejetja treh ključnih osamosvojitvenih dokumentov
Z dnevom državnosti obeležujemo dogodke pred 31 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
V temeljni ustavni listini je bilo med drugim določeno, da je Slovenija samostojna in neodvisna država ter da prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile prenesene na organe nekdanje skupne SFRJ. V deklaraciji o neodvisnosti pa je bilo med drugim na deklarativni ravni določeno, kakšna država želi biti Slovenija, s kom se namerava povezovati in kakšne odnose želi imeti z nekdanjimi državami SFRJ.
Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije.
A veselje ni trajalo dolgo, saj je sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna. Takratna srbska oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bilo na Brionih ob posredovanju EU doseženo trimesečno premierje. A še preden je to poteklo, so oblasti v Beogradu začele postopni umik. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je tako Slovenijo zapustil v noči na 26. oktober 1991, zato 25. oktobra obeležujemo dan suverenosti.
Članek na povezavi: https://www.mladina.si/217173/borcevski-praporscaki-se-po-jansevi-blokadi-znova-vracajo-na-drzavno-proslavo/
