Celjski Muzej novejše zgodovine je v sredo, 4.aprila 2018 gostil tretjo v seriji javnih tribun na temo zakonske prepovedi nacistične in fašistične simbolike.

 

Svoja stališča so pred sedemdesetglavo množico predstavili pobudnik kampanje in podpredsednik ZZB NOB Marijan Križman, borčevski generalni sekretar Aljaž Verhovnik ter gostje dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, član Sveta ZZB NOB Slovenije Zvone Dragan, Andrej Mavri, predsednik laškega borčevskega združenja, Ludvik Stepančič, član Izvršnega odbora ZB za vrednote NOB Celje ter sekretar Zveze koroških partizanov Andrej Mohar.

Marijan Križman je uvodoma podal svoja izhodišča za snovanje pobude: »Izobešenje nacistične zastave v Ljubljani, ustanavljanje strankarskih milic, postavljanje spomenikov belogardistom s sovražnimi simboli vred, pobude za izbris imen ulic in trgov, povezanih s partizanstvom in tako naprej. Sosednje države imajo problematiko uporabe omenjene simbolike zakonsko urejeno!” je pojasnil podpredsednik in dodal: “V Sloveniji imamo le en ohlapen člen v ustavi, ki na široko govori o sovražnem govoru, a iz tega ni nikoli izšel niti en zakonski akt. Naše roke so zvezane.”

Generalni sekretar ZZB NOB Aljaž Verhovnik je prisotnim predstavil kompilacijo fotogradiva, ki ponazarja primere skrunitve spomenikov ter primere nacistične in fašistične simbolike. “A kakšen je sploh zgodovinski kontekst in pomen simbolov, ki danes predstavljajo fašizem in nacizem?” je zastavil vprašanje zgodovinarju in direktorju Muzeja moderne zgodovine Celje, dr.Tončku Kregarju.

“Zgodovinsko ozadje kljukastega križa je zanimivo, saj sega že v čas in prostor zgodnjega hinduizma, v jugovzhodno Azijo. Svastiko najdemo na vratih vsakega templja, saj predstavlja blagostanje. Evropska nacistična gibanja so si jo v prejšnjem stoletju izposodila od tam in uporabila kot svoja,” je pojasnil Kregar. Pozval je, da pobuda ne naslovi zgolj simbolov kot takih, ampak obravnava celoten kontekst, v katerem se le-ti pojavljajo danes.
“Absurdno je, da imamo mlačen odnos do javnega upodabljanja simbola, ki je bil v funkciji genocida. Sploh upoštevajoč dejstvo, da slovenstva ne bi bilo, če bi sila, ki je za to simboliko stala, uspela! Evropa je bila ustanovljena na temeljih antifašizma.”

 

Član predsedstva ZZB in dolgoletni diplomat Zvone Dragan je bil na izhodiščno vprašanje, ali je slovenska politika dovolj zrela, da bi taka pobuda sploh lahko zaživela, kratek in jedrnat: “Ne. Pri takšni, kakršna je danes, še posebej v predvolilnem času, ko stranke rastejo kot gobe, je odgovor odločen ne!” Kot razlog je navedel programsko medlost levosredinskih strank, posebej tistih v nastajanju. “Na pohodu je zelo resen neofašizem, ki smo ga pred leti obravnavali zgolj teoretsko, danes pa imamo neofašiste legalno v parlamentih. Tema je izjemno aktualna, dobro moramo premisliti, kdo bo naš zaveznik v bodočem državnem zboru in v medijih!” Dragan namreč ugotavlja, da so danes postali previdni predvsem slednji, saj jim v primeru napačne programske usmeritve preti diskvalifikacija s strani ekstremne desnice.

“Jedro ostaja jasno!” je oster član govornik. “Povezati se moramo s parlamentarnimi strankami, kot veli pobuda, in z njimi ustvariti močno vez. Z gotovostjo lahko trdim, da bo pobudo podprla Levica, skrbi pa me, kaj bo z SD in ostalimi levosredinskimi strankami, ko se bodo morale javno opredeliti. Pričakujmo politično kalkuliranje.”
Pobudnik Marijan Križman je v repliki pojasnil, da so o zakonski pobudi že govorili s predstavniki poslanskih skupin DeSUS, SD in Levice ter da so pobudo podprle vse tri stranke.

 

Andrej Mavri, predsednik laškega borčevskega združenja je svojo predstavitev namenil problematiki izkoriščanja žalnih slovesnosti v Hudi jami za manifestacijo in združevanje fašističnih in nacističnih gibanj.
“Huda jama služi kot povezovalni element za neofašistična in neonacistična gibanja iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Njene problematike ne izpostavljajo iz pietetnih razlogov, ampak zgolj v propagandne. Žalostno je tudi dejstvo, da za organizacijo in pripravo teh, največkrat uradno neprijavljenih prireditev in zborovanj, stojijo cerkve iz vseh treh držav.” Kot zanimivost je poudaril tudi dejstvo, da na slovesnostih, ki jih pripravljajo v Hudi jami, sicer ni videti fašističnih in nacističnih simbolov, a govorniki uporabljajo retoriko, “…ki je na las podobna tisti iz časov SS!”
Tudi Mavri je izpostavil medije: “A sovražnik niso ti ljudje, sovražnik je medijski molk. O naših argumentih nočejo mediji slišati ničesar,” pojasnjuje Mavri in dodaja, da je v času od leta 2009 do danes njegovo mnenje, brez uredniških posegov, objavila zgolj avstrijska televizija v enem prispevku.”
“Boriti se moramo ne samo proti simbolom, ampak proti povezovanju neofašističnih struj!« je zaključil.

Ludvik Stepančič je član Izvršnega odbora ZB za vrednote NOB Celje. Predstavil je nekaj predlogov za dopolnitev in razširitev pobude: “Predlagam, da pobudo razširimo na vse formacije, ki so z nacisti in fašisti na območju Evrope kadarkoli sodelovale. Pomembno je tudi, da se dotaknemo vzrokov, zakaj je sploh prišlo do nacizma in fašizma ter da upoštevamo tudi dejstvo, kaj se dogaja v Evropi v zadnjih desetih kriznih letih? Sitacija je na las podobna tisti iz prve polovice prejšnjega stoletja!” je zaskrbljen Stepančič. Pojasnil je, da sta tako v Italiji kot v Nemčiji fašistični in nacistični sistem prišla na oblast po demokratični poti. “Dobršen del sosednjih držav je dobro prestreljen z nacističnimi in fašističnimi virusi. Vzroki so ekonomski, zato moramo biti previdni, kakšno zdravilo nam bo ponudila Evropa. Trojka in podobna zdravila lahko prinesejo podobne t.i. rešitve s podobnimi simboli, o katerih razpravljamo danes. Problem bo ostal, situacija je skrb vzbujajoča, saj dvajset odstotkov Slovenk in Slovencev že živi pod pragom revščine!”
Kot rešitev je ponudil poseg v izobraževalni sistem: “Mladim je treba pokazati, kaj so vzroki in kaj posledice tovrstnih družbenih premikov. Dovolj je bilo akademskih razprav! Akademiki raziskujejo in pišejo, a do širše javnosti ne pride dovolj podatkov. Tam so zanimive le mejne teme, kot je, denimo, Huda jama.” Poudaril je, da je najtežje voditi kulturno razpravo.

Krog diskusije je s svojo predstavitvijo o izzivih avstrijskih antifašističnih gibanj sklenil sekretar Zveze koroških partizanov Andrej Mohar. V ospredje je postavil problematiko vsakoletnega ustaškega srečanja v Pliberku.
“Avstrija ima zelo jasno zakonodajo, ki odločno prepoveduje ponovno sodelovanje v nacionalsocialističnem smislu, kamor prištevamo tudi delovanje fašističnih skupin. Pa vendar se dogaja.”
Mohar je predstavil statistiko obtožb in obsodb na podlagi zakonodaje in poudaril, da je zaznati prirastek: “Število primerov izkaza naklonjenosti nacizmu se viša, bržkone tudi zaradi ugodnih splošnih političnih okoliščin.” Pri severnih sosedih se spogledujejo z neonacizmom tudi na najvišjih političnih ravneh, a doslej tam ni prišlo do nobenega sodnega procesa.
Koroški antifašisti se pri lokalnih oblasteh trudijo pridobiti dovoljenja za prepoved ustaških prireditev v Pliberku. Tam žal neuspešno, a sestavljamo pobudo podobno vaši, ki jo bomo naslovili na Evropski parlament. Verjamemo, da bo to že v drugi polovici tega leta, ko Avstrija prevzame predsednikovanje Evropski uniji, lažje.”
Andrej Mohar je prisotne še pozval, da se jim pridružijo na “anti-ustaškem” shodu, 12.maja v Pliberku, kar so obiskovalci pozdravili s navdušenim aplavzom.

Svoja mnenja in pobude so podali tudi nekateri obiskovalci, pobudniki pa so javnost pozvali, da se udeležijo naslednje razprave v okviru kampanje, 10. aprila ob 17. uri v dvorani mestne četrti Nova vas v Mariboru.