Za dostojanstvo in strpnost

»Solze niso dovolj, spominjajmo se, s sramom in studom ter opozarjajmo na resnico in sodobne krivice.« – ob Dnevu spomina na žrtve holokavsta Slavnostni govornik, varuh človekovih pravic, Peter Svetina.

Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška, 19. januar 2020 – »Prav zgodovinski spomin je naš ključni opomin. Z njim lahko vplivamo na prihodnost prihodnjih generacij in preprečimo, da se takšni dogodki ne bi ponavljali, čeprav pri tem nismo najbolj uspešni. Pa vendar, dokler se jih spominjamo, toliko časa živi upanje. Ker s spominjanjem ne pozabimo, se zavedamo,« je zbranim na tokratni spominski slovesnosti na srce položil tokratni slavnosti govornik, Peter Svetina.

V mislih na slovesnost, ko je oblikoval slavnostni govor, so se mu prikradle podobe, zapisane v naš kolektivni spomin in v našo identiteto, podobe umorjenih, trpinčenih, lačnih in ponižanih ljudi, ki so bili diskriminirani zaradi verskega prepričanja, rasnih, etičnih, narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, spolnih, zdravstvenih ali drugih razlogov. Zato je »dolžnost vseh nas, še posebej vseh tistih, katerih beseda seže v javni prostor je, da poskrbimo, da ta spomin ne zbledi,« je še dodal.

V govoru je opozoril na nevarnosti in posledice, ki jih nestrpnost in sovraštvo v različnih pojavnih oblikah prinašata v današnjo družbo. Ugotavlja, da Slovenci nismo tako strpni in odprti kot se radi pohvalimo: »Pogosto se ne zgolj zamislim, ampak sem razočaran in užaloščen, ko odprem družbena omrežja, ko berem spletne komentarje, ko spremljam dogodke in javni diskurz ali berem zgodbe, ki mi jih s prošnjo po ukrepanju pošljejo posameznice in posamezniki. Ksenofobija, nestrpnost do drugače mislečih, do ljudi z različnimi svetovno nazorskimi pogledi, diskriminacija, fanatizmi, ekstremizmi in še bi lahko našteval.« Pravi, da prepogosto pozabimo na etiko javne besede in da se je treba temu odločno zoperstaviti, saj sta nestrpnost in sovraštvo bila vedno povod za vsa hudodelstva, ko so bile sistematično kršene in zanikane človekove pravice.

Ker imajo naše besede in dejanja neprecenljivo moč ter je zaradi naših brezvestnih dejanj lahko prizadeto dostojanstvo posameznika ali skupine ljudi, Peter Svetina v svojem slavnostnem nagovoru tokrat poziva ljudi k dostojanstvu, ki je: »skupen izraz in temelj vseh človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in mednarodne deklaracije. Številni dogodki jih načenjajo in spodkopavajo, a čeprav živimo v času, ki je zelo drugačen od tistega v katerem je nastajala ideja o združeni Evropi, je potrebna dnevna budnost, da se vrednote in načela, ki izhajajo iz temeljne listine o človekovih pravicah ne bi spremenile in da ne bi prihajalo do erozije človekovih pravic.« Peter Svetina poziva tudi k strpnosti ter ljudem na srce polaga naj delajo korake, ki bodo »v smeri sobivanja, složnosti, odprave predsodkov, izključevanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti.«

Generalna skupščina Združenih narodov je za dan spomina na žrtve holokavsta izbrala obletnico osvoboditve zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Birkenau pred 75 leti. 27. januarja 1945 ga je osvobodila ruska Rdeča armada. Dan spomina na žrtve holokavsta so potrdili leta 2005 in s tem dejanjem zavrnili vsakršno zanikanje holokavsta kot zgodovinskega dogodka, bodisi v celoti bodisi delno. V sprejeti resoluciji, ki se naslanja na Splošno deklaracijo človekovih pravic, je brez zadržkov obsodila vse oblike verske nestrpnosti, spodbujanja, nadlegovanja ali nasilja nad osebami ali skupnostmi, ki temeljijo na etničnem poreklu ali verskem prepričanju, kadar koli se pojavijo. Dan spomina na holokavst ni le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so holokavst preživeli.

Tokratna osrednja slovenska slovesnost v Ljubljani je bila nekoliko prej kot običajno, saj bo prihodnji konec tedna predsednik Borut Pahor, v spremstvu osmih nekdanjih taboriščnic, odšel na osrednjo slovesnost v spomin na žrtve holokavsta, v nekdanje koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau.

   
Slovesnosti se je, poleg varuha človekovih pravic, udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, prisostvovali pa so tudi predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman, predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, načelnica generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc, ter predstavniki diplomatskega zbora, evropski poslanci in predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij.

Zbrane je pozdravil Jani Alič, predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Zbrane je opomnil na pomembne obeležitve, ki bodo v letošnjem letu potekale v spomin na dogodke druge svetovne vojne in poudaril, da smo bili Slovenci v okviru Jugoslavije na strani zmagovalcev: »Žal pri nas nekateri še vedno ne dojemajo in hkrati zlorabljajo zgodovinske dogodke za dosego političnih ali celo osebnih ciljev. Še vedno nas nekateri mediji bombardirajo zgolj o partizanskih zločinih. Enkrat za vselej bi se morali tudi naši najvišji predstavniki države opredeliti kdo v naši zgodovini je med drugo svetovno vojno bil na strani zaveznikov in kdo na strani fašizma in nacizma,« in nadaljeval, da je bil narodnoosvobodilni bolj najveličastnejše obdobje naše zgodovine: »Tako kot je današnja Evropa nastala na temeljih zmage nad nacizmom in fašizmom, je treba poudariti, da je tudi Slovenija nastala na temeljih partizanske zmage nad nacifašizmom. Pri tem pa ste veliko prispevale tudi taboriščnice in taboriščniki,« se je še zahvalil Alič in požel največji aplavz prisotnih v dvorani.

Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov, kar je takrat predstavljalo tretjino takrat živečega judovskega prebivalstva, skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih. Po podatkih Spominskega muzeja na holokavst ZDA trenutno beležijo, da je bilo v času holokavsta ubitih do 17 milijonov ljudi.

V samo enem od koncentracijskih taborišč po vsej Evropi, v koncentracijskem taborišču Auschwitz, je v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov, izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov, duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, homoseksualnih oseb in političnih zapornikov.

Holokavst je zahteval tudi številne žrtve med Slovenci, ki so bili iz kakršnegakoli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča in slovenskimi Judi, še zlasti v Prekmurju, kjer jih je v predvojnem obdobju živelo največ. Skupno je bilo iz Slovenije v koncentracijska taborišča, kot so Ravensbrück, Auschwitz, Mauthausen, pa tudi v posamezna delovna taborišča, prepeljanih okrog 63.000 ljudi.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je namenjena obujanju spominov na milijone nedolžnih žrtev, je priložnost, ko se s sramom in studom spominjamo poskusa uničenja človeka. Govori o krivdi pozabe, saj o grozotah holokavsta nočemo ničesar slišati in o krivdi sprenevedanja, češ da storilci niso krivi zločinov, saj so le izvajali povelja. Njihov preživele žrtve pa vse življenje nosijo, in so nosile, spomine na doživeto grozo, zato pozabe in sprenevedanja zaradi njih in zaradi nas samih, ne smemo dopustiti, saj s tem izgubimo del lastne človečnosti.

 
Slovesnost z vključenimi zgodbami preživelih taboriščnikov, sta v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije pripravila scenaristka Mojca Poredoš in soavtor koncepta Iztok Pipan, kulturni program pa so sooblikovali Tolkalna skupina Glasbene šole Emil Adamič Dobrova, Godalni orkester Glasbene šole Moste – Polje, Klavirski trio Glasbene šole Moste – Polje, pevec Tone Habjan ob spremljavi Nejca Jemca, Karla Jemca in Daneta Jemca, pevka Maša Tiselj, recitatorji Anica Horvat, Lucija Fabjančič, Aljaž Rezar in Jure Horvat, program pa je povezoval Matej Ulčar. Za tehnično izvedbo sta poskrbeli ekipi Televizije Medvode in Centra urbane kulture Kino Šiška.

————————————–
Nataša Predalič – TV Medvode
Foto: Iztok Pipan – TV Medvode