Priljubljeni komandant preboja partizanov iz okupatorjevega obroča na Menini planini, marca 1945, je s strani vlade Ruske federacije prejel jubilejno medaljo 75 let zmage v veliki domovinski vojni 1941 – 1945. To mu je v torek, 1. septembra 2020, izročil veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji njegova ekselenca Timur Eyvazov.
Prisotna je bila tudi delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, na čelu s predsednikom Marijanom Križmanom.
Franc Sever Franta se je veleposlaniku zahvalil z govorom, ki ga objavljamo v celoti:
»Dovolite mi, da se v prvi vrsti najprisrčneje zahvalim za vročeno mi odličje, spoštovanemu in cenjenemu predsedniku mogočne Rusije Vladimirju Putinu. To odličje mi je še posebej dragoceno, ker mi ga po 75 letih zmage nad nacifašizmom izroča predsednik naroda, ki je nosil glavno breme te zmage v II. svetovni vojni, v kateri sem bil sam osebno aktivno udeležen.
Dalje bi se rad zahvalil njegovi ekselenci, veleposlaniku Rusije v Sloveniji Timurju Eyvazovu za organizacijo, za trud v prijazni izročitvi v ambasadi.
Že kot fantiča v osnovni šoli me je učiteljica Ana Galetova oplemenitila z znanjem o socializmu, demokraciji in o pošasti nacizma, ki je pripravljal surovo, pošastno vojno z vojaško nasilnostjo, za ustanovitev svojega norega tisočletnega rajha in to na račun Sovjetske zveze. To podarjeno znanje mi je postalo moj moto življenja, postal sem neomajni socialist demokrat v vseh razburkanih družbeno političnih viharjih življenja z orientacijsko simpatijo do Sovjetske zveze in potem še do Rusije. In tako bo tudi ostalo do konca mojega življenja.
Tako je bila naravnana in orientirana večina slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov, ki so se v takšnih okoliščinah odločili na čelu s komunisti za oborožen boj z okupatorjem v naši ožji in širši domovini. Ta odločitev je bila tedaj v Evropi naša izvirna, avtohtona, enkratna in neprimerljiva odločitev. Spomnimo se samo demonstracij in vzklikov: »Bolje rat, nego pakt!«
V takšnih zapletenih okoliščinah v katerih nobeden ni vedel kdo bo na koncu zmagovalec, smo mi, naša partizanska vojska in Rdeča armada Sovjetske zveze, verjeli, da bo zmaga naša in za ta cilj smo se tudi odločno in brezpogojno borili. V toku vojne je našemu slovenskemu in jugoslovanskim narodom Sovjetska zveza pomagala, naj med drugim omenim, da nas je radijska postaja v Moskvi s svojim programom bodrila in nagovorila v jeziku vseh narodov Jugoslavije. Med nami je veljal sporazum prijateljstva med državama in tudi priznavanje jugoslovanskega upora kot del zavezniškega bojevanja, vidno v sporazumu na Jalti in Teheranu.
Spoštovani, veliko število ruskih ujetnikov je pobegnilo iz taborišč in se priključilo našemu partizanskemu boju, naši NOB.1944/45 so bili med nami trije samostojni ruski bataljoni. Eden od ruskih bataljonov na Štajerskem je bil v operativnem štabu celo pod mojo komando. Veličastno dejanje Rdeče armade je bilo osvobajanje Beograda, boji na sremski fronti.
Pozneje po vojni je sledilo šolanje naših letalcev v Rusiji. Za Jugoslavijo so bile ustanovljene kompletne tri letalske divizije. Vse to in še niz drugih pomoči in sodelovanja so slika bratskega medsebojnega spoštovanja ter pomoči Vašega mogočnega naroda socializmu po celem svetu.
Po vojni sem bil poslan v Sovjetsko zvezo na šolanje na višjo Vojno akademijo in jo tudi uspešno končal. Učitelji na tej naši šoli so bili višji oficirji in generali. Šola je bila z vsebino in aktivnostjo na izredno visokem nivoju in nas učence vzgojila v strokovne profesionalce. Po vrnitvi v domovino sem služboval v vojnem letalstvu, bil delegat jugoslovanske opazovalne delegacije v SEO paktu, okrog sedem let. Pomagal sem tovarni RIKU v Ribnici, da se je plasiral z izdelavo opreme na letališčih v SEO paktu za reaktivno avijacijo. Moje nadaljnje delo v civilu je bilo povezano z civilnim letalstvom in s tem tudi z AEROFLOT – om Rusije.
Na koncu bom povedal še aforizem, saj se je med vojno v Sloveniji širil tale rek: »Krogla in odlikovanje nikoli ne zadenejo ta-pravega!« Mislim pa, da je tokrat dragi Rusi to odlikovanje zadelo zares ta-pravega. To dragocenost, ki ste mi jo poklonili bom čuval v mojem osebnem sefu kot mojo veliko življenjsko dragocenost. Trajno me bo spominjala na takratno naše bratstvo in opozarjala na današnjo nevarnost v svetu, ko je spet ogrožen mir.
Hvala, iskrena Vam hvala
Franc Sever – Franta, častni občan mesta Ljubljane«
