Jevša, 4. 7. 2020
4. 7. – nekdaj dan borca, zelo spoštovan praznik! Tudi mi ga spoštujemo, zato vsako drugo leto organiziramo spominsko srečanje na Jevši (Reštanju). Ob 75. obletnici osvoboditve izpod nacističnega in fašističnega terorja smo izvedli program, ki je bil zaradi »korona ukrepov« okrnjen, vendar na visokem nivoju.
Kaj se je zgodilo na Jevši?
Zvečer, 21. marca 1944, se je 45 borcev, del Kozjanskega bataljona, namestilo pri Šušteričih na Jevši. Tu so ostali dlje, kot je bilo predvideno, saj je demontaža strojnice z letala, ki je padlo na Veterniku, zahtevala več časa. Visok sneg in stopinje v njem so nakazovale, da je pri obeh domačijah več ljudi, kot običajno in našel se je izdajalec, ki je o tem obvestil Nemce, ki so imeli močno postojanko na Senovem. Ti so dobili pomoč iz Brežic ter Brdovca (HR) ter s preko 120 vojaki, pripadniki SS enot in polka deželnih strelcev napadli, nič hudega sluteče borce, in nanje 24. marca v zgodnjih jutranjih urah izvršili napad. 23 mrtvih, 8 ranjenih, od tega štirje zajeti ter 2 ujeta na partizanski strani ter neznano število ranjenih na nemški strani so končni rezultat neenakega boja. Padle in kasneje ustreljene borce Kozjanskega bataljona so naslednji dan morali okoliški kmetje z lojtrskimi vozovi odpeljati na Reštanj, ki so jih vrgli v plitve jame v močvirju pod gradom.
Nemci so takrat, mimo vseh civilizacijskih norm ukazali, da mrtve zagrebejo v močvirje na Reštanju. Ali bi ob drugačnem spletu okoliščin kdo vedel za njihov »grob«?
Da, mi vemo! Še vedno vemo, da so se eni bojevali za svobodo in boljše življenje, drugi pa na strani napadalcev in v imenu največjega zločinca vseh časov. To bi morali jasno ločiti tudi predstavniki države, namesto da dopuščajo trgovanje s človeškimi kostmi za politični prestiž!
Pomembno je biti Človek z veliko začetnico, ki pozna pomene besed pogum, složnost, enakost, svoboda, tovarištvo in jih tudi živi. Saj s tem kaže zgled tudi rodovom, ki prihajajo. Prav to je tudi smisel tega, kar počnemo z upiranjem obstoječi oblasti, ki je od zgoraj navedenih besed uporabila samo složnost – složnost v zagovarjanju nesmiselnih potez, složnost v izkoriščanju ukrepov koronavirusa za dokazovanje neenakosti pred zakonom in v krepitvi razdorov v smislu »deli in vladaj«. Vendar bo tudi složnost na drugi strani povzročila, da bomo vsi, ki enako mislimo in živimo enake vrednote dosegli boljše življenje za vse!
To je povzetek govora tovariša Toneta Petroviča, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Krško na današnjem spominskem srečanju.
Prihod praporščakov na slovesnost Govor predsednika ZB NOB Krško
Toneta Petroviča
Tega so v kulturnem programu oblikovali članica in člani naše organizacije, praporščaki Krajevnih organizacij ZB Krško in veteranskih organizacij ter častna straža slovenske vojske.
V prisotnosti članov obeh Šušteričevih domačij z Jevše, ponosnih naslednikov družin, ki sta v preteklosti izkazali domoljubje z nudenjem zavetja borcem Kozjanskega bataljona in ostalih sodelujočih, so predsedniki organizacij borcev za vrednote NOB Senovo, Krško, Slovenije podelili zahvale in plakete posameznikom in organizacijam za prispevek k ohranjanju vrednot NOB. Zahvale so prejeli Martin Dular – Tinčk in članice in člani MePZ DU Senovo, bronasti plaketi Jože Žvar in Miro Harapin, srebrno plaketo pa Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo.
Podelitev priznanj
Srečanje je minilo, ob upoštevanju »korona ukrepov«, z druženjem in obljubo: SF – SN!
Tone PETROVIČ,
predsednik ZB NOB Krško
Foto: Zdovc
