Z veliko zaskrbljenostjo smo se iz medijev seznanili z novico, da je 1.12.2019 knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino »zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in selitve na novo lokacijo zaprla svoja vrata za zunanje uporabnike in ne bo več izposojala knjig, revij in drugega gradiva« (biblioblog, 2.12.2019). Ne moremo se vtikati v odločitve vlade leta 2015, da iz prostorov Kazine v centru mesta Ljubljana (Kongresni trg 1) izseli Inštitut za novejšo zgodovino in Arhiv RS, zaskrbljeni pa smo, da je zelo bogata knjižnica delavskega gibanja, partizanstva in narodnoosvobodilnega boja ter pomembna zgodovinska in kulturna dediščina, ki je bila v njej shranjena, sedaj razdeljena na več enot na različnih koncih Ljubljane, ter po novem nedostopna javnosti. 52.000 enot izjemno dragocenega bibliografskega gradiva, kjer so dokazi o politični, kulturni, gospodarski in socialni zgodovini Slovencev, je poslej namenjenih le še raziskovalnemu delu zaposlenih na INZ. Glede na to, da gre za specialno knjižnico, je to sicer mogoče, toda v njej je shranjeno javno zgodovinsko bogastvo te države.

Opozarjamo na dejstvo, da so knjižnico in Inštitut na začetku njune poti gradili slovenski partizani in prvoborci (kot Dušan Bravničar, Bogdan Osolnik, Tone Ferenc) in da so bile zbirke arhivskih gradiv na Kongresnem trgu 1 pomembno dokazilo o slovenski zgodovini, tudi o njenih bolj mračnih časih (stavba Kazine je služila kot glavno poveljstvo italijanske vojske Ljubljanske pokrajine ter kasneje tudi kot poveljstvo nemških okupacijskih sil, in v njej je ostal nemški arhiv z izvirnimi dokumenti).

Iz sanacijskih načrtov INZ smo razbrali, da je zaprtje knjižnice za javnost posledica slabe finančne situacije, med drugim znižanja ustanoviteljskih obveznosti Vlade RS do INZ. V letu 2019, ko bi bilo treba proslaviti 60 – obletnico ustanovitve INZ (Vlada Ljudske Republike Slovenije je ustanovila predhodni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja leta 1959) in ko je bilo ob sprejemanju proračunov za 2020/2021 veliko besed o povečanih sredstvih za znanost in raziskovalno dejavnost, smo presenečeni nad dejstvom, da za sodobno ureditev knjižnice in inštituta zgodovinskega pomena ni bilo (dovolj) sredstev.

V ZZB za vrednote NOB smo ob tem dogajanju prizadeti zato, ker je odprta znanost podlaga za ustrezno znanstveno vrednotenje zgodovine, tudi NOB, in ker vsakršno zapiranje ključnih virov te zgodovine ustvarja pogoje za manipulacije in sprevračanja dejstev, ki jih zaradi zaprtih dostopov do virov ni več mogoče hitro in ustrezno ovreči.

Zavzemamo se za zagotovitev ustreznega finančnega položaja Inštituta za novejšo zgodovino ter posebej knjižnice INZ in za javno dostopnost gradiva neprecenljive vrednosti, ki je v njeni hrambi. Zato apeliramo na Vlado RS, da problematiko ustrezno in dolgoročno uredi v prid uporabnikov, znanstvenikov, raziskovalcev in mladih, ki morajo poznati svojo zgodovino.

 

Predsedstvo ZZB NOB Slovenije

Marijan Križman, predsednik