Dvorana mestne četrti Nova vas je v torek, 10.aprila gostila četrto v seriji javnih tribun o pobudi Zveze združemk borcev za vrednote NOB Slovenije za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov.

Na tokratnem dogodku so svojo izhodišča v podporo pobudi predali pobudnik Marijan Križman, podpredsednik ZZB NOB Slovenije, borčevski generalni sekretar Aljaž Verhovnik ter gostje dr. Marjan Žnidarič, predsednik ZB za vrednote NOB Maribor, poslanec DeSUS v Državnem zboru Uroš Prikl in Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže.

Po uvodni predstavitvi Zveze združenj borcev in pobude za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov, sta borčevski podpredsednik in generalni sekretar besedo predala lokalnim sodelujočim in antifašističnim aktivistom. Uvodoma sta poudarila tudi, da pobuda ne prinaša samo zakonske prepovedi uporabe fašističnih simbolov, ampak prepoveduje tudi sovražni govor v medijih in na političnem parketu ter ustanavljanje, podporo, financiranje, usposabljanje in oboroževanje paravojaških strankarskih vojska.
Pobudo, tako Križman, je Zveza že predstavila vsem levim in levo sredinskim strankam, ki so idejo že podprle. »Z Levico, SMC, SD in DeSUS bomo po volitvah nadaljevali s pogovori.«

»Navadno govorimo o tradicionalnih pojavih fašizma in nacizma, a obstajajo nove oblke, ki se skrivajo za drugačnimi družbenimi formami. Kakšna je situacija s temi novimi gibanji, še posebej v Mariboru?« je izhodiščno vprašanje postavil moderator Aljaž Verhovnik. Nanj je odgovorila Urška Breznik iz nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže.
Gostja je najprej poudarila, da je pretresena, da moramo leta 2018 govoriti, kdo so partizani in kakšno zgodovinsko vlogo so imeli v širšem političnem gibanju proti imperializmu. »Duh tega gibanja bi moral biti danes še kako živ, zato v mladinskih programih poslkušamo spodbujati k treznem razmisleku o družbeno političnih sistemih, posledično tudi osmisliti NOB.«
Dejstvo je, da mladi, tako Breznikova, malo vedo o drugi svetovni vojni in družbeno političnih sistemih preteklosti. »In tudi to je razlog, da so fašistične ideje problem današnjega dne. Maribor je mesto, ki je zaradi gospodarskih posledic, sistema in socialnih stisk zelo primeren teren za razrast fašističnih gibanj. Naprimer, leta 2012 se je v Franciji formirala skupina »Generacija identitete«, od tam pa je preko Nemčije prišla v Slovenijo, tudi v Maribor. Sicer uporabljajo drugačno simboliko, a javnost nagovarjajo s skrajno desničarsko retoriko: proti beguncem, proti antifa gibanju, proti istospolno usmerjenim…«
Sogovornica je predlagala, da pobudniki dobro preučijo mreže modernih civilnih gibanj, ki se spogledujejo s fašističnimi in nacističnimi idejami in v besedilo zakonskega predloga vključijo tudi to problematiko. »Predlagam tudi, da se v osnovnih šolah temeljno prevetri učna snov. Ta mora stati na zgodovisnkih dejstvih, ne na revizionizmu!« je še poudarila Urška Breznik.

 

Prisotne je nagovoril tudi dr. Marjan Žnidarič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Maribor. V svojem nagovoru je poudaril, da podpira pobudo, saj z odločnim bojem proti fašizmu in nacizmu branimo in varujemo zgodovinsko resnico. »Vseh vpletenih v drugo svetovno vojno ne moremo vreči v isti koš!« Izpostavil je, da so vrednote NOB civilizacijske vrednote, ki jih današnji kapitalizem brez milosti tepta, zato se moramo zavedati pomembnosti, ki jo prinaša gibanje ohranjanja teh vrednot.
Slovenska javnost je še posebej na preizkušnji, ko govorimo o medijski naklonjenosti temam kot je boj proti fašizmu. »Nujno je, da se nikoli ne sprijaznimo s tem, da mediji relativizirajo obe strani. Če bomo to sprejeli in tako nadaljevali, se nam slabo piše.« Mariborski borčevski predsednik je poudaril tudi, da moramo s pričujočo pobudo nujno vztrajati, saj da bo služila kot plebiscit demokratičnosti Slovenije.

 

»Je slovenska politika dovolj zrela, da takšna pobuda dejansko ugleda luč sveta?« je moderator Aljaž Verhovnik zastavil zadnjemu gostu, poslancu DeSUS v Državnem zboru, Urošu Priklu.
Gost je najprej poudaril, da razume NOB kot najsvetlejše obdobje celotne slovenske zgodovine, »Kvizlinštvo, Bela garda in vse te inštitucije pa sodijo na smetišče zgodovine in pika! Kolaboracija na smetišče zgodovine! Prav je, da otrokom predstavimo to vrednostno izhodišče.«

Sogovornik je uvodoma poudaril še svoje nestrinjanje s postavljanjem spomenikov, posebej spomenika žrtvam vseh vojn v Ljubljani: »Ta spomenik ni in ne sme biti spomenik kvizlingom in belogardistom, saj so se ti zedinjali z okupatorjem!« Izrazil je tudi skrb ob porastu števila desničarskih gibanj in uspehov desnih političnih strank, še posebej v luči nedavnega uspeha desnice na Madžarskem.

O zrelosti slovenske politike pa Prikl pravi: » Pogojno je zrela! Dober preizkus bodo državnozborske volitve. Če bodo izvoljene stranke, ki deklerativno in dejansko podpirjo vrednote NOB, bo to kajpak dobro izhodišče.« Pobudo je pozdravil, a poudaril, da ta trenutek ni najbolj strateško izbran za predstavitev v parlamentu, da se boji, da bo desnica predlagala tudi vključitev prepovedi rdeče zvezde. »Zvezdo pa je treba nujno ubraniti!« Za pobudo je prepričan, da jo bo morala podpreti naslednja vlada, »Zveza borcev pa naj priistopi kot aktivni deležnik v oblikovanju samega zakonskega besedila.«
Tudi Prikl je izpostavil problematiko medijske pokritosti. »Če bi najavili, da bomo tu pretepli nekaj desničarjev, bi se trlo kamer!« se je pošalil na račun uredniške politike medijev in dodal, »A to nismo mi. Mi dosegamo svoje cilje z umirjenostjo in argumenti.«

Javno tribuno je sklenila vrsta komantarjev obiskovalcev, ki so pobudo podprli in ji zaželeli vse najbolje na poti do Državnega zbora.