Koper je v torek, 13.marca gostil prvo v nizu javnih tribun ob pobudi za prepoved uporabe nacistične in fašistične simbolike.
V nabito polni dvorani Obrtno-podjetniške zbornice Koper je prisotne najprej nagovoril Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije in poudaril, da je boj proti fašizmu prva na seznamu prioritet Zveze združenj borcev in da pričujoča kampanja služi oblikovanju zakonskega predloga, s katerim bodo borci pristopili poslancem, takoj ob nastopu novega mandata. Poleg Verhovnika, ki je v nadaljevanju tudi moderiral tribuno, so svoja stališča do zakonske ureditve predstavili idejni vodja pobude in podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman, upokojeni direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli in nekdanji tožilec Primož Trebežnik.
Križman je v svojem uvodnem nagovoru predstavil idejo in ozadje pobude: “To problematiko moramo čimprej in čimbolj učinkovito urediti!” Podpredsednik ZZB NOB je bil mnenja, da mora v reševanju te problematike glavno vlogo nujno igrati Zveza borcev, saj je s 42.000 člani največja antifašistična in veteranska organizacija v državi. “Poskušajo nas potisniti v kot, kot da smo mrtvi del zgodovine. Resda nimamo avtoritete, ki so jo imeli nekoč sami borci. Ti so lahko rekli, da so bili v gozdu, da so se sami borili proti fašistom za svobodo in da naj drugi utihnejo s temi neumnostmi. A temu primankljaju navkljub, tudi pri nas, mlajši generaciji, ostaja moralna zaveza boja proti fašizmu in nacizmu!”
Prvi govornik se je dotaknil tudi lokalne problematike: “Primorci smo še posebej občutljivi na fašizem! V našem primeru je v prejšnjem stoletju obdobje fašizma trajalo bistveno dlje kot drugod po državi, danes pa z mladimi dobiva nove oblike družbene oholosti. Postaja neka nova “fora”, okoli katere se mladi zbirajo. Najprej se z njo samo igrajo, potem pa iz tega nastajajo nevarne združbe, ki celo strežejo po življenjih drugače mislečih. Zato je nujno potrebno sprejeti zakon, ki bo fašistične in nacistične simbole ter sovražni govor v celoti prepovedal, preden bo njihova uporaba spet postala normalna in družbeno sprejemljiva. Preden bo prepozno!”
“V Sloveniji ni izrecnega zakona, ki bi prepovedal nacistična in fašistična gesla!” je potrdil Emil Čebokli. Upokojeni direktor se je na čelu Policijske uprave Koper večkrat srečal z incidenti, povezanimi z izražanjem naklonjenosti fašizmu in nacizmu, a ker to področje ni bilo jasno zakonsko urejeno, je navadno ostal zvezanih rok. “V najboljšem primeru smo se policisti lahko sklicevali na kršenje javnega reda in miru, kar je v tem primeru smešno.” V srečevanju s fašističnimi manifestacijami ter uporabi fašistične in nacistične simbolike so organi pregona lahko pogosto zgolj opazovalci, saj ob dobro načrtovani akciji in previdni retoriki tudi argument spodbujanja sovraštva spodleti. “Policisti po službeni dolžnosti morajo posredovati, a navadno je razplet dejanskega ukrepanja in pregona žalosten, pasiven!” je bil do zakonskih pomankljivisti kritičen Čebokli.
Primož Trebežnik ob Križmanu igra glavno vlogo v oblikovanju predloga Zakona o prepovedi uporabe nacističnih in fašističnih simbolov. V svojem nagovoru je pojasnil, da Slovenija ni edina, ki se sooča tako s porastom nacističnih in fašističnih gibanj in ideologij kot z vprašanjem zakonske ureditve prepovedovanja njihovih manifestacij. Roko na srce, časi temu niso naklonjeni! Že leta 2005 je Nemčija evropskim institucijam predlagala uzakonitev splošne prepovedi nacistične simbolike na celotnem ozemlju Evropske unije in kot izhodiščni model celo ponudila svojo zakonodajo, a tovrstnega ukrepa niso podprli niti takratni pravosodni ministri Evropske unije. Najbolj so nasprotovali Italijani in Britanci. Večina evropskih držav se je strinjala, da je prikaz nacistične simbolike sicer neprimeren, a da bi popolna prepoved njihovega prikazovanja posegla pregloboko v polje svobode govora.
Trebežnik je izpostavil, da jedro problema niso simboli kot taki, ampak ravno njihova vzporednica v sovražnem govoru, podpihovanju sovražnosti do drugačnih in v povezovanju v ekstremistične organizacije. “Prepovedati moramo vse razkazovanje tovrstnih simbolov in vse, kar je z njimi povezano!” je bol odločen.
Vsi štirje govorniki so bili enotnega mnenja, da moramo v javni diskurz o pričujoči tematiki nujno vključiti tudi vzporedno problematiko legitimizacije strankarskih milic in paravojaških enot.
Po zaključenih predstavitvah vseh sogovornikov je moderator predal besedo obiskovalcem in drugim udeležencem, ki so, v svojem imenu ali imenu organizacij, ki so jih zastopali, v opredje potisnili nujnost čimprejšnjega ukrepanja in jasne zakonske ureditve. Poleg idej o sodelovanju s političnimi strankami, ki kažejo jasno antifašistično držo, so obiskovalci predlagali tudi poziv predsedniku države, da se vključi v tovrstno pobudo.
Aljaž Verhovnik in Marijan Križman bosta pod okriljem ZZB NOB Slovenije gostila še vrsto tovrstnih javnih tribun po državi, naslednjo v Rdeči dvorani Mestne hiše v Ljubljani, v sredo, 21.marca ob 18h.
