PREDLOGI ZZB NOB SLOVENIJE ZA TAKOJŠNJE UKREPE IN ZA PRENOVO ORGANIZACIJE IN UPRAVLJANJA JAVNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI 

(dopolnjen predlog Sveta Predsedstvu ZZB NOB z dne 14.12.2023 in  z dne 21.2.2024)

 

I.
Predsedstvo ZZB NOB Slovenije:

– poziva Fides in slovenske zdravnice in zdravnike, da takoj prenehajo s stavko, ki povzroča neposredno škodo pacientkam in pacientom in ogroža življenja in zdravje ljudi ter predstavlja veliko moralno škodo slovenskemu zdravstvu;

-poziva slovensko vlado, da v najkrajšem času poišče rešitve za odprta vprašanja, ki so pripeljala do stavke, s polnim upoštevanjem načela socialne pravičnosti in nagrajevanja po delu;

– podpira vsa prizadevanja za izboljšanje delovanja zdravstva, meni pa, da so potrebni takojšnji (interventni) ukrepi za zagotovitev dostopnosti do zdravstvenega varstva državljankam in državljanom RS in sicer:

 1. Uresničevanja pravice do zdravstvenega varstva (51. čl. US) pri katerikoli zdravstveni organizaciji v RS ali v EU. 
Po izteku najdaljše dopustne čakalne dobe (nujno: do 24 ur, hitro: v roku do 14 dni, redno: v roku do 3 mesecev), naj ima pacient po zakonu pravico do izbire kateregakoli drugega izvajalca za napoteno zdravstveno storitev (zdravstvene organizacije v RS, zasebni koncesionarji in drugi zdravniki s pogodbo z ZZZS, ali zdravstvene organizacije v državah-članicah EU). Pacient vloži zahtevo na ZZZS, ki ima zakonsko dolžnost da izda naročilnice za plačilo zdravstvene storitve v višini, kot velja za enako vrsto storitev v javni mreži brez odbitkov. Zdravstveni sistem mora zagotoviti pogoje, da ima vsak državljan/ka osebnega zdravnika, zato podpiramo uvedbo povečanja glavarinskih količnikov za osebne zdravnike za 10 %.

2. Opravljanje zdravstvene dejavnosti

Podpiramo ureditev v predlogu ZZDej o možnosti dopolnilne zaposlitve pri lastnem delodajalcu na način, da se vzpodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Prav je, da je določen dodatni pogoj za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, torej, da niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program ZZZS za vrste zdravstvenih storitev, ki jih delavec opravlja.

Podpiramo tudi ureditev o ne odklanjanju nadurnega dela pri delodajalcu; torej, če delavec odklanja nadurno delo v javnem zavodu, kjer je zaposlen, ne more dobiti soglasja za delo pri drugem izvajalcu. Zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, naj  z dovoljenjem direktorja opravlja zdravstvene storitve samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu.

ZZDej naj določi, da se povzroča škoda javnemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda ter, da ima javni zavod sam potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravstvenega delavca, če/kadar so čakalne dobe v zavodu za zdravstveno storitev, ki jo opravlja zdravstveni delavec več kot 24 ur za napotnico nujno, najkasneje v roku 14 dni za napotnico hitro in najpozneje v roku treh mesecev za napotnico redno. V teh primerih direktor nima pravice izdati soglasja iz prvega 53.b čl. ZZDej, če je razlog za čakalne dobe pomanjkanje zdravnikov v javnem zavodu.

 II.

Predsedstvo ZZB NOB Slovenije meni, da je dolgoročno potrebna temeljitejša prenova organizacije in upravljanja javne zdravstvene dejavnosti, ki obsega:

1. Sprejem zakona o kakovosti v zdravstvu, ki naj uvede obvezno akreditacijo javnih zdravstvenih zavodov in uvede zunanji nadzor ter predpiše postopke v primerih t.i. zdravstvenih incidentov, pri čemer nadzorstvene funkcije nad delom zdravnikov ne more opravljati zdravniška zbornica temveč neodvisna javna agencija.

2. Prenos izvajanja ustanoviteljskih obveznosti (imenovanje svetov javnih zavodov in opravljanje nadzora nad korporativnim upravljanjem) v javnih zdravstvenih zavodih iz države in občin na neodvisno javno agencijo v katero se preoblikuje del ZZZS ter oblikovanje območnih (regionalnih) združenj javnih zavodov primarne in sekundarne ravni.

3. Sveti javnih zdravstvenih zavodov naj bodo sestavljeni tretjinsko predstavniki ustanovitelja, izvajalcev in uporabnikov. Sveti javnih zavodov naj izvajajo le nadzorstvene pristojnosti, direktorji pa naj pridobijo vse pristojnosti in polno odgovornosti za vodenje poslov in za upravljanje (odpravo) čakalnih vrst. Dolžnost ustanovitelja je zagotavljati profesionalnost članov svetov zavodov in direktorjev v postopkih nominacije in akreditacije, ki jih predpiše.

4. Javno zdravstvo mora ostati nepridobitno, v delu, ki se financira z javnimi sredstvi. ZZDej mora izenačiti položaj javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, kar zadeva pravice razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in razširiti dopusten namen uporabe presežkov n nagrade zaposlenim. Če javni zavod ali koncesionar te presežke ustvari, jih lahko nameni za razvoj in tudi za dodatne nagrade zaposlenim (tudi izven sistema plač v javnem sektorju), ne smejo pa se presežki razdeliti ustanovitelju oz. lastniku.

Ljubljana, 2. julij 2024

 

Predsedstvo ZZB NOB Slovenije
Marijan Križman, predsednik