Dr. Zora Konjajev se je rodila 21. 12. 1921 v Ptuju materi Alojziji Čubej in očetu Albinu Stritarju, učitelju in glasbeniku.
Dr. Konjajeva je bila živi glasnik in v nekem smislu personifikacija partizanske sanitete. Kot partizanska bolničarka – instrumentarka, ni bila samo osebno udeležena v eni najbolj veličastnih epopejev partizanske narodnoosvobodilne borbe, ampak je to epopejo popisovala v številnih publikacijah, kakor tudi v javnih nastopih, na spominskih svečanostih in prireditvah. Zora Konjajev je bila živi simbol največje vrednote NOB – borbe za preživetje človeka in celega naroda.
Kot študentka medicine se je Zora Konjajev, takoj v prvih dneh odpora, vključila v ilegalno mrežo OF in kot taka skrbela za prikrito zdravljenje ranjenih partizanov, zbiranje sanitetnega materiala in širjenja informativnega gradiva OF. Okupator je ob pomoči izdajalskih kolaborantov odkril to njeno aktivnost in je zato morala s komaj rojenim otrokom oditi v partizane, njen mož pa je že pred tem padel na Golobarju in bil odlikovan z redom narodnega heroja.
Zora Konjajev je takoj po begu iz Ljubljane delovala v civilni partizanski bolnici v Kanižarici (pod vodstvom dr. Cizlja), kjer je tudi asistirala dr. Breclju in dr. Lavriču ter dr. Novaku, ki so s skrajnimi napori skušali rešiti – žal brez uspeha – življenje komandanta Staneta.
Po osvoboditvi se je Zora Konjajev posvetila svojemu zdravniškemu poklicu in znanstvenemu delo na področju porodništva in pediatrije. V svojem znanstvenem delu je dosegla najvišje znanstvene standarde in mednarodna priznanja.
Zora Konjajev je poleg znanstvenega in zdravniškega dela opravila epohalno delo publicističnega prikaza partizanske sanitete. Njene publikacije dokumentirano opisujejo delovanje 260 konspirativnih partizanskih bolnic, od katerih je okupator odkril same dve, kakor tudi zdravljenje 22.000 ranjencev, med katerimi so bili tudi zavezniški letalci, ki so se rešili nad našim ozemljem, pa tudi nekateri ranjenci iz sovražnikovih enot. Zorina publicistika o partizanski saniteti je postavila trajni spomenik temu dokazu humanizma, zvestobe civilizaciji in junaštva slovenskih zdravnikov: tretjina usposobljenih zdravnikov se je pridružila partizanskemu odporu, prav toliko pomožnega zdravstvenega osebja; vrhovi slovenskega zdravstva so stopili v partizanske vrste : dr. Neubauer, dr. Lavrič, dr. Novak, dr. Lunaček, itd.
Zora Konjajev je bila prejemnica Zlate plakete ZZB (2012) in Listine ZZB (2017) kot najvišjega priznanja za njena dejanja človečnosti in vere v zgodovinsko pravičnost slovenskega narodno osvobodilnega boja.
