Rab 2018 - Za svobodo in mir - Zveza združenj borcev za vrednote NOB

Za svobodo in mir

75 let od osvoboditve Italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu

Pred 75 leti, 11.septembra 1943, so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, v katerem je v letih 1942 in 1943 trpelo okoli 15.000 taboriščnikov, večina Slovenci, Hrvati in Židi. Taboriščniki so takrat zapisali, da je njihova pot vodila skozi trpljenje v svobodo.

Rab, 9. september 2018 – Redno vsakoletno srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je bilo tudi letos na pokopališču Taborišča Kampor na Rabu. Udeležilo se ga je veliko obiskovalcev, iz Slovenije je prišlo več kot 700 udeležencev, poleg njih pa še domačini iz Raba ter preživeli in svojci hrvaških taboriščnikov. Slovesnosti se je udeležil tudi novi predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan, odposlanec predsednice Republike Hrvaške Nikola Grgurić, odposlanec predsednika Hrvaškega Sabora Josip Borić ter najvišji predstavniki Občine Rab, Primorsko-Goranske županije, slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, podžupan Občine Kočevje Roman Hrovat, poslanec SD v DZ RS iz Kočevja Predrag Bakovič, predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije, Udruge antifašista Raba in SABA Hrvaške in predstavniki Koordinacije židovskih občin Hrvaške ter številna združenja borcev iz Slovenije.

Prireditev so tudi letos pripravili v sodelovanju med Taboriščnim odborom Rab, ki deluje v okviru Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije in Občino Rab. Letošnja slovesnost, tako kot vse dosedanje, ni bila namenjena samo obeleževanju spomina na težke dni naše skupne preteklosti, ampak je bila tudi most prijateljstva med hrvaškim in slovenskim narodom, most, ki nas združuje v spominu in opominu, da se nasilje, povezano z različnimi ideologijami, ne bi več ponovilo. To je bila tudi osrednja tema številnih govornikov, tako slovenskih kot hrvaških, ki so poudarjali potrebo po ohranjanju zavedanja o skupni antifašistični tradiciji. In ob tem tudi, da si tudi ob vsem vedenju, poslušanju pričevanj, ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna doletela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči.

Izkušnja dveh uničujočih vojnih, predvsem pa zločinov, ki so jih povzročili totalitarni režimi, kot sta nacizem in fašizem, je po vojni človeštvo spodbudila k sprejetju zaveze »nikoli več vojne«. O pomenu Splošne deklaracije človekovih pravic je spregovoril tudi slavnostni govorni, predsednik Državnega zbora RS, mag. Dejan Židan, ki je dejal tudi: »Drznim si reči, da sodoben svet in v njem prevladujoče stanje duha, človekovim pravicam ni najbolj naklonjen. Pod pritiskom ali pa bolje rečeno z izgovorom najrazličnejših groženj, se nemalokrat skuša te težko pridobljene in priborjene pravice krčiti in omejevati. In tudi zaradi tega je oziranje v preteklost, v čas, ko je bilo človekovo dostojanstvo teptano, človekove pravice internirancev in internirank pa dobesedno izbrisane, neizogibno in nujno.«

Predsednik Taboriščnega odbora Rab Herman Janež ml. je v imenu članov odbora izrekel veliko zahvalo tako prebivalcem Raba kot tudi Občini Rab, da vsa leta lepo skrbi za pokopališče in da ohranjajo stike s preživelimi taboriščniki ter njihovimi svojci.

Odposlanec predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar Kitarović in obenem tudi župan mesta Rab Nikola Grgurić je poudaril, da prebivalci otoka Raba nikoli ne smejo pozabiti, kaj so doživeli, kako je italijanski fašizem v imenu ideologije uničeval druge narode in da spomin nosi ne le spoznanje ampak tudi odgovornost. Odgovornost nikoli ne biti sokrivi skozi tišino ali neukrepanje. Spregovoril je proti vsem oblikam totalitarizmov 20. stoletja in se zavzel za sožitje narodov v miru.

Po koncu prireditve so se udeleženci zaustavili še pri spomeniku, ki spominja na ženski del taborišča Rab, in tudi tam položili cvetje in sveče.

Tako kot so bili govorniki iz Slovenije in Hrvaške, se je prepletalo tudi vodenje in kulturni program prireditve. Za vodenje in recitacije pesmi ter pričevanj nekdanjih taboriščnikov sta poskrbeli Irena Ivič in Silvana Knok, s pesmijo sta nastopili Klapa Eufemija ter Pevski zbor Svoboda Kočevje, z glasbeno spremljavo pa sta slovesnost obogatila Ciril Skebe in Zvone Richter.

Druženje vseh skoraj 1000 udeležencev srečanja se je zaključilo na Punti Kampor, kjer so člani Društva športne rekreacije Kampor pripravili pogostitev za vse udeležence. Kraj Kampor ima namreč že vse od vojnih dni dalje prijateljske odnose s krajema Podpreska in Draga pri Kočevju.