Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje in Občina Trebnje sta 19. 5. 2024 dopoldan pripravila spominsko slovesnost v počastitev 80. obletnice osvoboditve mesta Trebnje. Zbrane je najprej nagovoril predsednik ZB za vrednote NOB Boštjan Sladič. »Pred osemdesetimi leti se je v Trebnjem uresničila svoboda, zavladal je relativen mir, solidarnost, enakost socialna pravičnost in sanje o boljši prihodnosti. Zmagala je partizanska vojska, ki je bila del zavezniških sil, skupaj z njimi pa so po enem letu pregnali domačega in tujega sovražnika in osvobodili bivšo skupno državo. Postavili so temelje za boljši jutri, svetlejšo prihodnost in tlakovali pot v samostojno državo. Domovina je ena, zanjo se je potrebno boriti, jo spoštovati in v njej graditi boljšo prihodnost. Ne pozabimo na dogodke med narodnoosvobodilno vojno. Ne dovolimo spreminjanje zgodovine in cenimo svojo edino domovino« je poudaril Sladič.

Ohranjati spoštljiv spomin na boj v času druge svetovne vojne ter utrjevati narodno samozavest, krepiti slovensko državnost in se zavzemati za demokracijo domoljubje in pokončno držo, je pozvala tudi županja Trebnjega Mateja Povhe. »Mlade je potrebno ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce vrednote svobode miru, solidarnosti, enakosti, socialne pravičnosti,« je poudarila. Obenem po njenem mnenju ne smemo dovoliti, da bi se spomeniki na našo skupno hrabro preteklost zapustili in pozabili.

 

Slavnostni govorec je bil poslanec v državnem zboru dr. Martin Premk. V svojem govoru je poudaril, da je pomembno negovati spomin na dogodke med narodnoosvobodilno vojno, saj je to naša zgodovina. Pozval je tudi k ohranjanju partizanskih vrednot kot so mir, svoboda, pogum in tovarištvo. »Danes smo tu, da se spominjamo 80 let od osvoboditve Trebnjega, ki sta ga osvobodili Cankarjeva in Gubčeva brigada, pripadniki XV. divizije. Takrat so bili v Trebnjem pripadniki slovenskega domobranstva in SS policijskih polkov. Ta napad na Trebnje je spadal med pomladanske boje za osvoboditev Suhe krajine. Dogajanje leta 1944 v Sloveniji lahko opišemo pravzaprav kot bitko za železnice in ceste. Ta napad na Trebnje je sodil v ta sklop. Leta 1944 so namreč Nemci nadzorovali samo železniške in ceste povezave, te so jim bile takrat izredno pomembne. Prek Slovenije je vodila fronta oskrbe tako na italijansko bojišče kot na Balkan. Ampak ne imejmo utvar, nemška strategija je bila, da s silami, ki jih imajo, ohranijo te komunikacije, ko bodo zmagali v vojni, pa bodo dokončali delo, zaradi katerega so prišli, da Slovence izbrišejo iz obličja zemlje in da ta zemlja postane Nemška,« je uvodoma povedal Premk.

V govoru je izpostavil vlogo Osvobodilne fronte, ki je takrat izražala voljo Slovencev do upora proti okupatorju. »OF je v najtežjih razmerah začela graditi tudi slovensko državo,« je izpostavil Premk in dodal, da je OF stala za partizansko vojsko, ki je bila del zavezniške vojske združenih narodov.

Vsak narod ima svojo zgodovino. »Zgodovina je tisti dejavnik, ki poleg jezika in ozemlja določa narod. Trganje, mrcvarjenje, uničevanje zgodovine naroda je podobno, kot bi mu jemal ozemlje, jezik in kulturo,« je povedal Premk in dodal, da se je treba zoperstaviti vsem poskusom potvarjanja zgodovine. Iz nje se lahko marsikaj naučimo, da ne ponavljamo napak. Po njegovih besedah se je treba dogodkov iz druge svetovne vojne spominjati, da vemo, kaj je vojna. »To je zlo, ki ne prinaša nič dobrega, samo nasilje, uničenje in smrt.«

Na slovesnosti so bili prisotni tudi praporščaki in pripadniki 1. spominskega Dolenjskega bataljona, pred slovesnostjo pa so pri spomeniku žrtev druge svetovne vojne v spominskem parku položili venec člani Skupnosti Cankarjeve brigade.

V kulturnem programu, ki ga je povezovala Mojca Bahun je izpostavila tudi okroglo obletnico praznovanja Partizanskega pevskega zbora, ki je zapel 6 pesmi, poleg njih pa so v kulturnem programu sodelovali še  Občinski pihalni orkester Občine Trebnje, Voranc Mežik, Ita Franjga, Maks Dragaš, Eva Judež in Oskar Zaletelj, vsi učenci Osnovne šole Trebnje, Rebeka Zaletelj, dijakinja Gimnazije Ivančna Gorica in Danica Franjga.

Boštjan Sladič,
predsednik ZB NOB Trebnje