ZB za vrednote NOB Radlje ob Dravi in KO ZB NOB Kapla so v soboto, 5. 10. 2024, ob 11.00 uri pripravili spominsko slovesnost na Kapli.

Prisrčen sprejem so pripravili člani KO ZB NOB Kapla pod vodstvom predsednice Vide Krampl.

Slavnostni govornik tov. Jože Gašpariča je izpostavil zgodovinske podatke o začetkih in povezavah partizanskih borcev od Haloz preko Pohorja do Kozjaka do nastanka partizanskih enot in odredov. Opisal je delovanje in bitke Lackovega odreda do zmage 1945.

 

Zbrane sta pozdravila župan Občine Podvelka Miran Pušnik in podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB, Radlje ob Dravi tov. Stanko Naglič.

V imenu predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je imela nagovor članica predsedstva in predsednica ZB NOB Ptuj tovarišica Branka Bezeljak.

 

Slovesnost so pričeli praporščaki veteranskih organizacij.
Kulturni program so pripravili: učenci osnovne šole na Kapli  pod mentorstvom Alenke Mravljak, Ljudske pevke s Kaple in recitator Teo Škratek.
Za prijetno druženje po slovesnosti so poskrbele članice Društva kmečkih žena s Kaple.

 

ODLOMEK IZ NAGOVORA  PREDSEDNICE KO ZB KAPLA VIDE KRAMPL

»Danes sem vesela, da lahko prav tukaj na naši Kapli praznujemo 80. obletnico Lackovega odreda. Kajti, še so živi spomini nekaterih naših še živečih krajanov in krajank, ki so še danes člani in članice naše krajevne organizacije.

Rada bi obudila nekaj utrinkov na čas, ki ga danes obeležujemo.

Lackov odred je bil ena izmed najbolj izpostavljenih partizanskih enot na Slovenskem. Operativno območje Lackovega odreda tukaj na Kozjaku se je razprostiralo med slovensko-nemško jezikovno mejo in Dravo.

Pisal se je 19. november 1944, ko se je četa partizanov Lackovega odreda pomikala čez Dravo proti Kapli. Premraženi, utrujeni in lačni borci so se utaborili na kmetiji pri Kramplu in Zgornjem Pušniku. Naslednji dan, zgodaj zjutraj, so bili obveščeni, da se zbirajo nemške čete, ki pritiskajo z več strani. Zato se je četa izmučenih partizanov pomaknila proti gozdu, saj se je ofenziva že začela in nato trajala kar štiri ure. Življenje je izgubilo nekaj borcev, med njimi tudi ruski oficir. Požrtvovalnim kurirjem in domačinom gre velika zahvala, da so ranjence hitro premestili v zasilne bunkerje, saj je bila zasilna bolnišnica žal odkrita. Ubiti ruski oficir in še dva partizana so bili zato z volovsko vprego pripeljani na pokopališče na Kaplo, kjer še danes počivajo. Za urejenost njihovega groba še danes vzorno skrbimo člani in članice krajevne organizacije borcev za vrednote NOB tukaj na Kapli, ki je bila ustanovljena leta 1986. Kakor koli in ne glede na vse je Lackov odred svojo nalogo tukaj na skrajnem severu slovenskega ozemlja uspešno opravil, s svojimi akcijami pa je segal tudi globoko na ozemlje današnje Avstrije.

Seveda pa smo danes tukaj tudi zato, da obudimo vrednote narodno osvobodilnega boja nasploh.

Posebej pa smo tukaj, na našem koncu, ponosni na to, da nam je iz časa boja za svobodo, pa vse do današnjih dni, uspelo ohraniti partizansko bolnišnico Tevakin. Ne more se sicer primerjati z bolnico Franjo, a je kljub temu zanimiva in edinstvena. V njej je deloval znani zdravnik Vinko Gregorc–Suhi. Pokrita je s pol metra debelo plastjo zemlje. Meri kar 4 x 12 metrov. V času vojne je bila dovolj oddaljena od gestapovskih postojank ob meji z Avstrijo. Sprejela je lahko do 25 ranjencev. Bolnišnice se spominjajo vsi starejši krajani Kaple, saj so nekateri skrivoma pomagali ranjencem, da so bili preskrbljeni s hrano in drugim potrebnim materialom.

To je le nekaj drobnih utrinkov iz pripovedovanja še živečih domačinov s Kaple, ki se še spominjajo bojev za svobodo, tako kot so jih doživljali.«

Tekst in foto: Branka Bezeljak