Ptuj , 7. maja 2023 – Pričakujemo, da bo Ministrstvo za kulturo ob koncu prenove v gradu ponovno uredilo spominsko sobo s stalno razstavo in osvežilo napis na spominski plošči.
V spomin na 80-letnico tragičnih dogodkov med leti 1941 in 1943 na gradu Borl, kjer je leta 1941 okupator ustanovil prehodni zapor za zavedne Slovence iz širšega ptujskega in štajerskega območja, so se v nedeljo, 7. maja 2023, dopoldne zbrali na grajskem dvorišču člani Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj in Društva izgnancev Ptuj, skupaj z nekaterimi člani Društva za oživitev gradu Borl ter županoma občin Cirkulane, Antonijo Žumbar, in Markovci, Milanom Gabrovcem.
Predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak, je ob tem poudarila: “Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj in Društvo izgnancev Ptuj smo v letu 2021, ko je minilo 80 let od okupacije našega ozemlja, želeli pripraviti slovesnost v spomin na trpljenje in žrtve civilnega prebivalstva v času druge svetovne vojne in poskus uničenja več tisoč zavednih Slovencev na gradu Borl. Zaradi epidemije in prenove gradu tega nismo mogli izpeljati. V letu 2022 od ministrstva za kulturo nismo dobili soglasja za izvedbo spominske slovesnosti. Nato smo se le dogovorili in smeli z delegacijo položiti cvetje k spominski plošči. Marca 1943 so nemški okupatorji ukinili borlski zapor, torej mineva 80 let, zato smo načrtovali regijsko spominsko slovesnost. Obenem bi počastili tudi dan zmage, saj je nacistična vojska zapustila ptujsko območje 8. maja 1945. Žal tudi letos nismo mogli pripraviti spominske slovesnosti. V času, ko se odvijajo nove vojne, se nam zdi toliko bolj pomembno opozoriti na to, da je v vseh vojnah največ žrtev med civilnim prebivalstvom.
Branka Bezeljak, predsednica ZB NOB Ptuj Greta Vaupotič, predsednica Društva izgnancev Ptuj
Povzemam nekaj podatkov iz zapisov zgodovinarjev, ki so raziskovali to temno obdobje: Vide Rojic, dr. Irene Mavrič Žižek in dr. Aleša Marđetka. Že v aprilu 1941 so nacisti pričeli z aretacijami narodno zavednih Slovencev. V Srbijo, Hrvaško in Bosno ter v Nemčijo izselili skoraj 49.000 ljudi, sem pa preselili 14.000 Nemcev. Sprva so hoteli izseliti 260.000 Slovencev, druge pa doma germanizirati. Nagle masovne aretacije so takoj napolnile obstoječe zapore, zato so zapirali ljudi v zasilne zapore, ki so jih uredili v raznih javnih stavbah. Ker so bili tudi zasilni zapori kmalu napolnjeni, so uredili večja zbirna taborišča v Mariboru, Celju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, na gradu Borlu in gradu Rajhenburgu. Glavni izselitveni taborišči sta bili meljska kasarna v Mariboru in grad v Rajhenburgu . Iz teh dveh so odpeljali jetnike s transporti v vlakih v izgnanstvo. Borl so odprli nacisti za prehodno zbirno taborišče Slovencev 29. aprila 1941. Dnevno je bilo v gradu od 250 do 400 zapornikov. Vsega skupaj pa jih je bilo zaprtih nekaj tisoč. Takoj po nemškem vdoru, okoli 10. aprila 1941, pa se je na gradu naselila manjša vojaška posadka. Popravljala je borlski most, ki ga je minirala jugoslovanska vojska pred svojim umikom z leve na desno stran Drave. Novi oblastniki so 20. aprila 1941 na gradu Borl celo praznovali Hitlerjev rojstni dan. Prve aretacije so Nemci na Ptuju in okolici izvedli že 9. aprila 1941 in sicer po vnaprej pripravljenih seznamih, ki so jih izdelali lokalni Nemci, člani Kulturbunda. Obsežnejše aretacije pa so se začele 14. aprila 1941. Aretirane Ptujčane in okoličane so zaprli na orožniški postaji v Prešernovi ulici, v sodne zapore. Zaradi prenatrpanosti so jih vozili na grad Borl, ki je postal največji simbol trpljenja in poskusa uničenja Slovenskega naroda in civilnega prebivalstva v času druge svetovne vojne. Za nekatere od več tisoč jetnikov je bil Borl v času od pomladi 1941 do ukinitve marca 1943 zadnja postaja pred izgonom na Hrvaško, v Srbijo ali v nemška koncentracijska taborišča, večinoma ženske in otroke. Okoli 40 jetnikov odpeljali na morišče kot talce. Politični jetniki so bili na gradu zaprti več tednov ali celo mesecev, preden so jim nacisti izrekli kazen – smrt kot talci ali koncentracijsko taborišče – Mauthausen, Auschwitz in Dachau, od koder se jih je le malo vrnilo. Nemci so z gradu odstranili tudi vso bogato opremo, slike, knjižnico in arhiv. Za temi skopimi podatki se skrivajo trpke in žalostne usode resničnih ljudi, družin, otrok. Ne dovolimo, da bi se ponovile; žal pa se dogajajo povsod okrog nas. Tudi v dnevnih poročilih jih spremljamo, kot da gledamo film na ekranu. Kako dolgo še!
Leta 1956 je bila v spomin na nekdanje zapornike urejena spominska soba in vgrajena spominska plošča na grajski stavbi.
Predlagam, da v imenu ZB za vrednote NOB Ptuj in Društva izgnancev Ptuj z današnjega srečanja sporočimo na Ministrstvo za kulturo, da želimo, da se ponovno uredi spominska soba v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož in Muzejem narodne osvoboditve Maribor. Prav tako pa naj se osveži napis na spominski plošči.”
Danes grad Borl ni samo kulturno zgodovinski spomenik, ampak tudi simbol trpljenja in poskusa uničenja Slovenskega naroda in civilnega prebivalstva na Štajerskem; večine samo zato, ker so bili Slovenci. Zbranim na Borlu je zaželela dobrodošlico županja občine Cirkulane Antonija Žumbar, v imenu društva za oživitev gradu Borl se je pozdravom pridružila nova predsednica društva Mira Petrovič, v imenu izgnancev pa še predsednica društva izgnancev Ptuj, Greta Vaupotič.
Tekst in foto: Martin Ozmec
