Pišece, 6. julija 2024 – Minulo soboto so pri spomeniku v Pišecah s proslavo obeležili krajevni praznik, ki ga Pišečanke in Pišečani praznujejo v spomin na prvo začasno osvoboditev kraja s strani prvega bataljona Kozjanskega partizanskega odreda, od katere je dan kasneje, 7. julija, minilo natanko 80 let.

Kot je bilo omenjeno, je 7. julija 1944 prvi bataljon Kozjanskega odreda, v katerem so bili večinoma domačini, prevzel nemško postojanko v Pišecah in tako za kratek čas osvobodil ta kraj. Zajete orožnike so odvedli v Podgorje pri Pišecah, kjer jim je komandant Kerin pojasnil cilje NOB. Preden so orožnike izpustili, so naredili še zamenjavo oblek, kmalu zatem so jim zavezali oči in jih odvedli proti Podsredi, kjer so jih izpustili. Ta dogodek je tudi povod za praznovanje krajevnega praznika v Pišecah, ki so ga prvič obeležili že leta 1956, tradicijo praznovanja pa z manjšimi presledki nadaljujejo še danes. Enodnevna zasedba Pišec s strani prvega bataljona je pomembna z vidika moralno-politične priložnosti, saj je bila zasedba izvedena, ko je bil nacistični okupator na tem območju zelo močan.

Dr. Martin Premk, slavnostni govornik,  je opozoril pred pojavom neofašističnih in neonacističnih idej.

Dr. Premk, ki je trenutno poslanec DZ, je v slavnostnem nagovoru med drugim navedel, da se omenjeni dogodek, ki se je pred 80 leti zgodil v Pišecah, morda komu majhen in nepomemben, »a za ljudi, ki so takrat nacistično oblast trpeli že četrto leto, je pomenil izjemno veliko, ne nazadnje je tudi nakazoval, da bo kmalu konec vojne ter da je Nemčija lahko in bo premagana«. Pomembno je tudi vedeti, da so partizani, potem ko so zavzeli postojanko, zaplenili veliko količino nujno potrebnega orožja, ki so ga rabili za nadaljnji boj, je dodal ter v nadaljevanju izpostavil pomen Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ustanavljanja partizanskih čet, ki so se kasneje začele preoblikovati v pravo vojsko z brigadami, divizijami in dvema korpusoma. Premk je še poudaril, da želijo nekateri danes tako kot v preteklih desetletjih zlorabljati zgodovino za notranjepolitična obračunavanja »ter s tem žalijo in sramotijo svoje sodržavljane in svojo preteklost«. Dodal je še, da večkrat govorijo tudi proti rdeči zvezdi: »Rdečo zvezdo so imeli partizani na kapah in bila je simbol svobode, boja za boljše življenje ter čisto nič drugega, in to je tudi še danes.« Opozoril je tudi pred današnjim pojavom neofašističnih, neonacističnih idej, ki jih po njegovem uporabljajo prav tisti, »ki zlorabljajo zgodovino za politične namene, jo želijo spremeniti ter zloveščo idejo nacizma in fašizma spet uporabljati za delitev med ljudmi in sejanje sovraštva«. Izrazil je veselje nad tem, da bo v DZ prišel zakon o prepovedi poveličevanja nacizma in fašizma. »In samo da smo si na jasnem, gre za zakon proti poveličevanju nacistične in fašistične ideologije in ničesar drugega,« je dodal in še omenil, da se bodo še naprej borili za vrednote svojih prednikov – pogum, tovarištvo, sožitje, solidarnost.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik ZBV NOB Brežice Tadej Škof, ki je poudaril pomen praznika v Pišecah, kaj se je dogajalo pred 80 leti in zakaj je treba spoštovati praznik oz. dejstva, ki so se dogajala v drugi svetovni vojni. »V športnem žargonu bi rekli, da je v vsaki igri oz. vojni nekdo agresor oz. napadalec in nekdo žrtev oz. branilec in tako je bilo tudi takrat leta 1941, ko so fašisti, nacisti, ustaši in domači izdajalci vkorakali v naše kraje in začeli krvavo obračunavati z nedolžnimi ljudmi. A slovenski narod se je uprl, združil in stopil na zmagovito stran koalicije, ki je po štirih letih krvave vojne slavila zasluženo zmago. Takrat se je začela pot osamosvojitve Slovenije, na kateri smo ohranili slovenski jezik, slovensko zemljo, slovensko identiteto,« je povedal in dodal, da morajo biti na takratno zgodovino vsi ponosni.

Tadej ŠKOF,
predsednik ZB NOB Brežice