Člani OO ZB NOB Vuzenica smo se 9. septembra 2023 odpravili po poti spomina – v Dražgoše in Begunje.

Kar 43 nas je napolnilo avtobus, z nami je bila tudi ena naših najstarejših članic, Katica Pečovnik.

Pot do Dražgoš je hitro minila in že nas je na parkirišču pred Domom Cankarjevega bataljona, pred Brunarico, le 100 metrov oddaljenim od veličastnega spomenika, pričakal Franc Lušina, predsednik ZB Škofja Loka, ki nam je predstavil delovanje društva.

Dražgoše so znane predvsem po bitki iz druge svetovne vojne med Nemci in partizani iz Cankarjevega bataljona, ki je potekala med 9. in 11. januarjem leta 1942. Nemci so po koncu boja vas požgali, ustrelili talce, ostale pa izgnali.

V spomin na ta dogodek so leta 1976 postavili spomenik na mestu, ki ga je videti daleč iz doline. V spodnjem delu spomenika je prostor s spominsko ploščo in z reliefi okrašeno bronasto kostnico s posmrtnimi ostanki dražgoških žrtev. Pri sestopu do spomenika je v polkrogu narejen mozaik Ive Šubica s prizori dražgoške bitke in bitke na Mošenjski planini, kamor se je Cankarjev bataljon umaknil.

(VIR: https://www.zelezniki.si/objava/59748, dostop 12. 9. 2023)

Po pogovoru smo se odpravili k spomeniku, kjer sva z Matjažem Tomažičem, predsednikom ZB NOB Radlje ob Dravi, položila venec. Z minuto molka smo se poklonili vsem žrtvam, nato smo si ogledali še muzej v Brunarici ter se odpravili proti Begunjam.

V senci mogočnega parka sredi Begunj se nahaja  graščina Katzenstein, kjer so bili med nacistično okupacijo gestapovski zapori.

V letih od 1941 do 1945 je šlo skoznje 11.477 zapornikov, večinoma pripadnikov gorenjskega odporniškega gibanja. V delu graščine, kjer so bile celice na smrt obsojenih, je danes urejen muzej, ki spominja in opominja na trpljenje, strah, negotovost in nečloveška mučenja v preiskovalnih postopkih med drugo svetovno vojno.

Muzej hrani in predstavlja pretresljive zapise jetnikov na stenah jetniških celic in okupatorjeve razglase o streljanju talcev. Dokumentarno gradivo in drugi predmeti prikazujejo življenje internirancev in izseljencev v zaporih in koncentracijskih taboriščih (večinoma Dachau in Mauthausen) in nacistična grozodejstva nad domačim prebivalstvom. Skrajna nacistična oblika zatiranja svobodoljubja je bilo streljanje talcev. Iz begunjskih zaporov je bilo usmrčenih 849 ljudi. (VIR: https://mro.si/muzej-talcev-begunje/, dostop 12. 9. 2023)

Klepet, ki se je slišal, ko smo vstopili v muzej, je kmalu zamrl, saj smo vedno tiše sledili zapisom, ki so bili izpraskani v zidove celic, in so prikazovali nepredstavljiv obup ujetnikov/zapornikov.

Sprehodili smo se še po grajskem parku, kjer je urejeno eno izmed dveh grobišč 667 talcev in partizanov, in ob spomeniku Talka položili venec.

Našo pot spomina smo zaokrožili še z obiskom Tržiča, ogledom Polakove kajže.

 

Stanko Naglič, predsednik OO ZB NOB Vuzenica