Stari Log/Polom, 10. avgust 2024 – Udeleženci obeh letošnjih spominskih prireditev so bili to sončno in vročo sobotno dopoldne deležni bogatega in pestrega kulturnega programa, ki sta ga poleg Pihalnega orkestra Kočevje, recitatork Živke in Zlate ter pevke Neje poživila tudi otroka, Nejc Janeš z recitacijo in Gal Medved z dvema skladbama na harmoniki. Vse točke programa je s kratkimi zgodbami in dogodki z bojišč izvrstno dopolnjevala povezovalka Barbara Čampa Janeš, ki je uvodoma pozdravila prisotne in povedala, da smo se s polaganjem cvetja in prižigom sveč že pred prireditvijo poklonili žrtvam na pokopališču v Starem Logu in v Polomu.

V Starem Logu nam je ob častni straži praporščakov Neja zapela Počiva jezero v tihoti, nato pa smo skupaj s predstavniki Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč iz Dolenjskih toplic prisluhnili tov. Rudiju Orlu, ki je po pozdravnem nagovoru nadaljeval:

Med veliko Italijansko ofenzivo, ki je potekala od 16. julija do 04. novembra 1942, je italijanski okupator v tretji fazi ofenzive izvedel napade na območje severozahodnega dela  Kočevskega Roga in vasi okoli Starega Loga. Tu je bilo od maja do avgusta 1942 osvobojeno ozemlje. Italijani navkljub večim poizkusom udarov iz Novega mesta in Kočevja tega ozemlja do ofenzive v drugi polovici avgusta 1942 niso zasedli. V ofenzivi so vse, ki so jih zajeli na tem območju, obravnavali kot uporne partizane oziroma njihove sodelavce. In to zato, ker so bili Slovenci. Na to območje se je v začetku leta 1942 pred terorjem in nasiljem Italijanov umaknil del prebivalcev iz Dolenjske iz Kočevske in tudi nekaj iz Štajerske. Nastanili so se v praznih hišah, ki so jih zapustili Kočevski Nemci. V teh vaseh so se nahajale tudi nekatere partizanske enote in posamezni partizani, ki so se umikali pred italijansko ofenzivo. Vse prebivalce in partizane, ki so jih Italijani zajeli v vaseh okoli Starega Loga, so odpeljali v Stari Log. Po ukazu italijanskega poveljnika generala Maria Robottija, so vse moške zajete v tem delu ofenzive obsodili na smrt s streljanjem. Ob pokopališkem zidu so ustrelili 74 talcev. Za 35 talcev so imena znana, za 39 pa ne. Za njihovo pobijanje je bilo dovolj, da so bili Slovenci in da so bili zajeti na tem področju. Tako so v tej ofenzivi v vasi Žiben nad Starim Logom zajeli tudi pesnika Mirana Jarca, ki so ga ustrelil na kraju zajetja in ga tam tudi pustili. Miran Jarc, kulturnik, sopotnik Božidarja Jakca in Edvarda Kocbeka se je poizkušal umakniti pred italijansko ofenzivo iz Kočevskega Roga preko Krke, pa je bil pri tem ujet in na mestu ubit.
O vojnih zločinih Italijanov med ofenzivo obstajajo številni dokazi. Od Notranjske, preko Osilniške doline, Kostela, do širše Kočevske in Suhe krajine, so nas pobijali     »civilizirani« potomci velike Rimske kulture. Mi smo jih spoznali kot povampirjene barabe iz zahoda. Za te zločine po vojni ni bil obtožen, kaj šele obsojen, nihče. Tega ne poznajo oz. nočejo poznati njihovi potomci, ki nas danes razglašajo za barbare z vzhoda, čeprav smo zgolj branili svojo domovino, narod, jezik in kulturo. V tem nagovoru je tov. Orel zajel krutost Italijanov ter hrabrost in odločenost Slovencev v boju za svobodo slovenskega naroda in zaključil, da prevečkrat pozabljamo na njih in njihovo žrtev. Slava jim!

V Polomu je predsednik KO ZB Stara Cerkev Peter Ješelnik najprej pozdravil vse prisotne, še posebej podžupana Gregorja Koširja, ki nas je kasneje v kratkem nagovoru pozdravil in povedal, da imamo tako lokalna skupnost kot posamezniki odgovornost, da ohranjamo spomine na borce, ki so se borili in umirali v zavetju kočevskih gozdov. Pozdravil je tudi predstavnike Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč iz Novega mesta in predsednika ZB za vrednote NOB Kočevje Dušana Zamido. Slavnostnega govornika Alojzija Klančišarja, upokojenega policijskega inšpektorja in podpredsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever pa je predstavil tudi kot prejemnika naziva prostovoljca zasavske regije, kinologa enote reševalnih psov Slovenije ter dobitnika Državnega priznanja Republike Slovenije za prostovoljstvo, ki mu ga je za leto 2023 podelila predsednica  Republike Nataša Pirc Musar.

V svojem govoru nam je Alojzij Klančišar na kratko orisal, kako so partizani v hudi zimi napadli in uničili nemško topništvo v Polomu. Padlo je osem borcev. Del  govora je namenil politkomisarju Andreju Šturmu, udeležencu takratnih bojev in soborcu ubitega komandanta jurišnega bataljona 18. divizije 19 letnemu Francu Uršiču.

Andreja Šturma je kot mlad miličnik spoznal na Jasnici, kjer je bil na usposabljanju. Bil je zelo cenjen in priljubljen vodja operativnega območja.

V nadaljevanju je priznal, da vasi Polom ni poznal, da mu šola znanja o teh dogodkih ni dala.  Nekaj malega je vedel o Kočevskih Nemcih, ki so jih med vojno naselili v njihove kraje v Zasavje. Ko pa je prebiral gradivo za ta govor, je ugotovil, da je prav Polom vasica, iz katere so prišli.

Zaključil je z mislijo, da bi morali spoštovati in obeleževati ne samo partizanske boje, ampak prav vse zgodovinske boje in vojske, v katerih se je slovenski narod boril za svoje pravice in svobodo. Od prve svetovne vojne, Majstrovih borcev, priključitev Štajerske, Primorske, Prekmurja k domovini, do Titovih gardistov in  osamosvojitvene vojne, ki se je začela s prvo pomembno akcijo Združenja Sever – preprečitev mitinga resnice v Ljubljani, do zaključka osamosvajanja oz. do odhoda zadnjega vojaka JLA iz ozemlja Republike Slovenije.

Pred zaključkom prireditve je predsednik Dušan Zamida izročil vaščanki Jožici Pršle priznanje ZB za vrednote NOB Kočevje za njeno dolgoletno vestno vzdrževanje spomenika padlim v Polomu.

Ob koračnici Pihalnega orkestra Kočevje se je z odhodom praporščakov s prizorišča spominska svečanost zaključila in nadaljeval se je živahni klepet ob bograču in pijači.

ZB NOB Kočevje