Partizansko kurirko Marijo Mezgec je na njenem domu Pot pomorščakov, Portorož, v sredo, 28. septembra 2022, obiskala delegacija ZB za vrednote NOB Občine Piran. Ob tem veselem dogodku smo ji čestitali za visok življenjski jubilej – 100 let in ji izročili šopek cvetja.

Na srečanju smo veliko izvedeli o njeni življenjski poti. Kljub visokemu življenjskemu jubileju nam je z bistrim umom in odličnim spominom pripovedovala kaj vse je doživljala kot partizanska kurirka, ko ji je kljub nevarnosti, da jo odkrijejo fašisti nato Nemci, uspelo vedno pravočasno opraviti svojo plemenito nalogo in dostaviti pošto partizanskim enotam. Povedala nam je, da je pošto nosila iz Slivja, majhne brkinske vasice, na Tatre, Mrše, Kozjane, tudi v Trst je nosila kurirsko pošto. To zahtevno nalogo je opravljala skupaj s še tremi prijateljicami, včasih pa so s seboj na bolj zahtevno nalogo vzele tudi 10 let mlajšo sestro Ano. Na svoji kurirski poti je spoznala visokega komandanta, ki mu je bilo ime Karlo Maslo. Tudi Janka Premrla Vojka se spominja, ko je bil še v Brkinski četi predno je odšel na Nanos

Njene aktivnosti za osvoboditev naše tedanje domovine so se pričele že pod fašistično okupacijo in po kapitulaciji fašistične Italije 8. septembra 1943, ko so v naše kraje že čez nekaj dni pridrveli Nemci ter se kruto znesli nad domačini. Spraševali so jih, kje so banditi, kot so takrat imenovali partizane. Vedno smo jim odgovarjali: “Pri nas jih ni. Ne vemo kje so.” Bilo je hudo, nam je dejala partizanska kurirka Marija Mezgec, ko so noč za nočjo Nemci trkali na vrata, iskali partizane. Zjutraj so jih zgrinjali na vaškem središču in jim grozili, da bodo vse pobili. Vsakodnevno so izvajali psihičen pritisk nad domačini, toda kljub tem pritiskom ni bilo izdajstva. Celo domači župnik je pomagal domačinom in jih reševal pred gotovo smrtjo, pred Nemci. Dejala je, da je bil njen oče  2 leti v partizanih v Kočevske rogu in je kot izučeni mizar popravljal razno opremo v barakah. Na srečo Marije niso odkrili in je lahko svoje nevarno in zahtevno poslanstvo opravljala do osvoboditve. Po osvoboditvi je kot izučena šivilja najprej delala v Modnem Krojaštvu v Piranu, nato pa do upokojitve v hotelu Palas, se spominja. Sedaj živi skupaj s sestro Ano v Portorožu

Čestitamo za 100 let življenja!

ZB NOB Piran
——————-
Foto: Franc Krajnc