Serija javnih tribun pobude za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov se je ustavila na predzadnji postaji v Velenju.

 

Vila Bianca je v svoji dvorani gostila Velenjčanke in Velenjčane, pred mikrofonom pa so svoje predstavitve stališča v zvezi z pobudo, poleg pobudnika Marijana Križmana, tokrat predstavili Bojan Kontič, predsednik ZB za vrednote NOB Velenje, Andrej Mavri, predsednik ZB za vrednote NOB Laško, Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov in Vinko Mihelak, kustos v Muzeju Velenje. Pogovor je tudi tokrat vodil Aljaž Verhovnik, generalnis ekretar ZZB NOB Slovenije.
Generalni sekretar je uvodoma predstavil delovanje in strukturo ZZB NOB, ki letos praznuje 70 obletnico delovanja, in razložil, da se je pobuda v času gostovanj preko doprinosa vseh prisotnih prelevila iz ideje na načelni ravni v seznam konkretnih rešitev.

 

Marijan Križman je uvodoma podal svoja izhodišča za snovanje pobude: »Izobešenje nacistične zastave v Ljubljani, ustanavljanje strankarskih milic, postavljanje spomenikov belogardistom s sovražnimi simboli vred, pobude za izbris imen ulic in trgov, povezanih s partizanstvom in tako naprej. Sosednje države imajo problematiko uporabe omenjene simbolike zakonsko urejeno!” je pojasnil podpredsednik in dodal: “V Sloveniji imamo le en ohlapen člen v ustavi, ki na široko govori o sovražnem govoru, a iz tega ni nikoli izšel niti en zakonski akt. Naše roke so zvezane.”
Treba je v javnem mnenju spodbujati odpor do tistih, ki razkazujejo tovrstne simbole.
Casa Pound malikuje Mussolinija in njegovo fašistično obdobje od 93 so z Mancinojevinm zakonom – od 1 do 3 let dobi , kdor širi ideje rasizma, nacizma ipd…

Bojan Kontič je predsednik ZB za vrednote NOB Velenje in župana Občine Velenje: “Zdelo se mi je samoumevno, da je ta problematika že urejena, kot v vsaki normalni evropski državi. Morda pa temu le ni tako, da se to pojavlja in da nihče ni sankcioniran. Pozdravljam pobudo in se veselim, da bo v naslednjem mesecu mogoča opredelitev do tega vprašanja. Upam, da bo naslednja sestava Državnega zbora pobudo lahko speljala skozi procedure in v zakon.” Župan je izpostavil tudi dejstvo, da Velenje trdno stoji v antifašistični: “Mi se zgodovine ne sramujemo. Ne vidim v čem je problem. Nekateri vidijo, da naj se prepovejo vsi totalitarni simboli, tudi komunistični, a komunizem sovjetskega tipa Jugoslavija ni doživela.”
Tudi Kontič se je dotaknil širše družbene problematike novodobnih nacističnih in fašističnih gibanj: “Bolj pomembno kot prepoved simbolov je nepoznavanje zgodovine. Mladi ne poznajo NOB in danes se jim že domobranci “zdijo fajn”. Problem je, da je ta del izginil iz šolskih programov.”

 

Andrej Mavri, predsednik laškega borčevskega združenja je svojo predstavitev namenil problematiki izkoriščanja žalnih slovesnosti v Hudi jami za manifestacijo in združevanje fašističnih in nacističnih gibanj.
“Huda jama služi kot povezovalni element za neofašistična in neonacistična gibanja iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Njene problematike ne izpostavljajo iz pietetnih razlogov, ampak zgolj v propagandne. Žalostno je tudi dejstvo, da za organizacijo in pripravo teh, največkrat uradno neprijavljenih prireditev in zborovanj, stojijo cerkve iz vseh treh držav.” Kot zanimivost je poudaril tudi dejstvo, da na slovesnostih, ki jih pripravljajo v Hudi jami, sicer ni videti fašističnih in nacističnih simbolov, a govorniki uporabljajo retoriko, “…ki je na las podobna tisti iz časov SS!”
Tudi Mavri je izpostavil medije: “A sovražnik niso ti ljudje, sovražnik je medijski molk. O naših argumentih nočejo mediji slišati ničesar,” pojasnjuje Mavri in dodaja, da je v času od leta 2009 do danes njegovo mnenje, brez uredniških posegov, objavila zgolj avstrijska televizija v enem prispevku.”
“Boriti se moramo ne samo proti simbolom, ampak proti povezovanju neofašističnih struj!« je zaključil.

Krog diskusije je s svojo predstavitvijo o izzivih avstrijskih antifašističnih gibanj obogatil tudi sekretar Zveze koroških partizanov Andrej Mohar. V ospredje je postavil problematiko vsakoletnega ustaškega srečanja v Pliberku. “Avstrija ima zelo jasno zakonodajo, ki odločno prepoveduje ponovno sodelovanje v nacionalsocialističnem smislu, kamor prištevamo tudi delovanje fašističnih skupin. Pa vendar se dogaja.”
Mohar je predstavil statistiko obtožb in obsodb na podlagi zakonodaje in poudaril, da je zaznati prirastek: “Število primerov izkaza naklonjenosti nacizmu se viša, bržkone tudi zaradi ugodnih splošnih političnih okoliščin.” Pri severnih sosedih se spogledujejo z neonacizmom tudi na najvišjih političnih ravneh, a doslej tam ni prišlo do nobenega sodnega procesa.
Koroški antifašisti se pri lokalnih oblasteh trudijo pridobiti dovoljenja za prepoved ustaških prireditev v Pliberku. Tam žal neuspešno, a sestavljamo pobudo podobno vaši, ki jo bomo naslovili na Evropski parlament. Verjamemo, da bo to že v drugi polovici tega leta, ko Avstrija prevzame predsednikovanje Evropski uniji, lažje.”
Andrej Mohar je prisotne še pozval, da se jim pridružijo na “anti-ustaškem” shodu, 12.maja v Pliberku, kar so obiskovalci pozdravili s navdušenim aplavzom.

Vinko Mihelak, kustos Muzeja Velenje je na moderatorjevo vprašanje, kako kot zgodovinar ocenjuje tovrstno pobudo in kako jo postaviti v širši družbeni kontekst, predstavil svoje mnenje:
Kot zgodovinar, ne kot predstavnik institucije pobudo podpiram, in priznam, sem bil tudi sam presenečen, da te stvari niso samoumevne in urejene. Zgodovinarji se skozi proces izobraženavja in dela se skos srečujemo z dejstvi in težko razumljivo je, da kdo to (op. zgodovinski kontekst fašizma in nacizma) vidi drugače, z odobravanjem. Težko razumemo, saj smo cepljeni, da se vživimo v čas, ki ga preučujemo.” Mihelak je tudi izrazil skrb in presenečenje nad dejstvom, da se celo Austrija ukvarja z vprašanjem, ali so ustaški simboli fašistični.
Kar pa se tiče nove interpretacije zgodovine, je kustos velenjskega muzeja dodal: “Nekatere dileme potrebujejo veliko seciranja, nekateri pogledi pa so zelo enostavni in se s preveč študija zamegljijo. Kar se tiče druge svetovne vojne je stvar zelo enostavna. To ni bila državljanska vojna v Sloveniji, saj slovensko ozemlje ni bilo izvzeto iz globalnega dogajanja. Bila se je svetovna vojna. Preprosto je bilo, na eni strani fašizem, na drugi strani upor proti njemu. Dileme v povezavi s tem vprašanjem se mi zdijo grozljive. Sploh pa dejtvo, da je te ga vedno več!” je bil zaskrbljen Mihelak in dodal, “Ne vem pa, ali bo samo zakon dovolj. Zakone lahko zapišemo in zlorabljamo. Ta akcija bo terjala delo!”
Tudi zadnji sogovornik je spregovoril o rdeči zvezdi: “Rdeč azvezda ni naš, slovenski simbol, prišla je od zunaj. Ampak je edini simbol NOB, ki ni bil nikoli komunistična vojska. V partizanski vojski ni število komunistov nikoli presegalo petnajst odstotkov.. NOB je bila edina slovenska narodna vojska. Zvezda ni sporna.”

Pred premorom, ki si ga bo kampanja za zakonsko prepoved nacističnih in fašističnih simbolov vzela v času predvolilne kampanje, bodo predstavniki ZZB NOB Slovenije gostovali še v Mladinskem centru Trbovlje, v sredo, 25.aprila ob 18h.