Projekt: Evropska antifašistična dediščina – sredstvo za boj proti sodobnim oblikam diskriminacije in nestrpnosti
Zveza antifašističnih borcev in antifašistov Republike Hrvaške (SABA RH) je v partnerstvu z Zvezo antifašistov in borcev Narodnoosvobodilne vojne v Bosni in Hercegovini (ZAB NOV BiH) ter Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja republike Slovenije (ZZB NOB RS) 10. oktobra 2020 začela izvajati projekt z naslovom „Evropska antifašistična dediščina“. Projekt traja 18 mesecev, financira pa ga Evropska unija v programu Evropa za državljane, Aktivnost 4. Aktivni evropski spomin.
Projekt je zamišljen kot odgovor na širjenje sovražnega govora in nestrpnosti, ki sta pogosto povezana z desničarskimi populisti, in sta usmerjena na iskanje novega „drugega“ oziroma novega „sovražnika“ v Evropi, pa tudi v državah, ki sodelujejo v projektu: v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V drugi svetovni vojni so to bili Judje, Romi, drugače spolno usmerjeni (homoseksualci/lezbijke) ter nekatere druge manjšine (na Hrvaškem recimo srbska manjšina). Danes pa je diskurz o „drugem“ v glavnem usmerjen na migrante, muslimane, pa tudi na Jude in Rome, na spolne in etnične manjšine. V vseh treh državah poteka močno gibanje zgodovinskega revizionizma, na Hrvaškem prihaja celo do zanikanja holokavsta (odnos do koncentracijskega taborišča Jasenovac), v Sloveniji pa se v imenu svobode govora dopušča rasistične izjave v medijih. Pričakovani rezultati projekta so: prvič, mobilizacija strokovnosti, aktivizma in znanja o evropski antifašistični dediščini v sodobnem kontekstu v vseh treh državah, ki imajo skupno zgodovino antifašističnega gibanja in skupne sodobne probleme, povezane z zgodovinskim revizionizmom. Drugič, pričakujemo povečanje zavesti in dostopnosti informacij med mladimi ljudmi o vrednotah antifašističnega gibanja, o pomenu državljanskega poguma v totalitarnih režimih ter o prepoznavanju propagande, ki vodi v zločin nad določenimi družbenimi skupinami.
Projekt poteka v treh delovnih paketih, ki poskušajo doseči tri specifične cilje.
Prvi delovni paket: Ovrednotenje angažiranja civilne družbe v graditvi antifašističnega gibanja kot posebne oblike državljanske neposlušnosti v času totalitarnih režimov. Partizanska saniteta in Bolnica Franja.
Drugi delovni paket: Analiza političnih konstruktov „drugega“ in „sovražnika“ v času fašizma in nacizma ter v sodobnih evropskih družbah. Šola demokracije in natečaj v osnovnih in srednjih šolah »Kdo je drugi?«
Tretji delovni paket: Obeleževanje glavnih zgodovinskih preobratov v novejši evropski zgodovini, npr. Razglasitev Listine EU o temeljnih pravicah leta 2000. Dan človekovih pravic.
Načrtovano je, da bo v neposrednih aktivnostih projekta v vseh treh državah sodelovalo vsaj 1749 udeležencev, posredno preko medijskih kampanj pa še vsaj 50 000 udeležencev. V Sloveniji bomo analizirali vlogo partizanskega zdravstva, še posebej Bolnico Franjo, v izkazovanju državljanskega poguma in humanosti. Organizirali bomo Šolo demokracije za mlade učitelje, aktiviste, novinarje, politologe, sociologe, komunikologe in druge strokovnjake, ter sodelovali na seminarju o zgodovinskih ter sodobnih oblikah fašizma in nacizma in zgodovinskega revizionizma. V osnovnih in srednjih šolah bomo spodbudili učence k pisanju esejev in pesmi, k slikanju, igranju in drugim oblikam ustvarjanja odgovora na vprašanje, kdo je v naši družbi razumljen kot „drugi“ ali kot „sovražnik“. Organizirali bomo tudi diskusije ob obletnici uveljavitve Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti z vidika utemeljenosti EU na zgodovinskih antifašističnih vrednotah. Poleg številnih sporočil na družbenih omrežjih bomo skupaj s partnerji na Hrvaškem in v BIH organizirali tudi digitalno razstavo o pogledu mladih na to, kdo so drugi, drugačni in sovražni.
Podpora Evropske komisije za pripravo te publikacije ne pomeni potrditve vsebine, ki izraža le mnenja
avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.
