Izjava za javnost
Ljubljana, 11. junij 2024 – Da bodo odnosi med zahodnimi zavezniki in partizanskim gibanjem po koncu vojne bolj sovražni kot prijateljski, se je jasno pokazalo že ob prvem stiku enot JA ter NOV in POS z anglo-ameriško vojsko na zahodni in severni meji Slovenije.
V »dirki za Trst« so partizanske sile v mesto, kjer se je že prej začela skupna partizansko-italijanska vstaja, prodrle 1. maja 1945. Enote slovenskega 9. korpusa in 4. jugoslovanske armade zasedle ozemlje do reke Soče in so prehitele anglo-ameriško vojsko, ki je prišla kasneje in si hotela lastiti zasluge za osvoboditev tako Trsta in Gorice. Poveljnik zahodnih zaveznikov za Sredozemlje feldmaršal Harold Alexander je že v začetku maja 1945 v Beograd poslal generala Williama Duthie Morgana, ki je poskušal doseči, da bi jugoslovanska vojska zapustila Trst.
Manjši incidenti so že takoj kazali napetosti med vojskama na terenu, ko so se morale pod vojaškim in diplomatskim pritiskom enote JA 21. maja 1945 umakniti najprej s Koroške. Ko so se zahodni zavezniki začeli pripravljati, da z vojaškimi operacijami dosežejo svoj namen tudi na zahodni meji, je Jugoslavija v »beograjskem sporazumu« 9. junija 1945 sprejela njihove zahteve in svojo vojsko umaknila za t.i. Morganovo črto. Ob velikem ogorčenju in žalosti slovenskega pa tudi italijanskega antifašističnega prebivalstva se je jugoslovanska vojska morala 12. junija 1945 umakniti iz Trsta. Tri dni po sprejemu »beograjskega sporazuma« je feldmaršal Harold Alexander izdal razglas, s katerim se je v anglo-ameriški coni uveljavila zakonodaja, kakršna je veljala pred 8. septembrom 1943 in isti dan ukinili razprave pred ljudskimi sodišči, katerim so odslej dovolili le še preiskave. Nato so 22. junija 1945 razpustili Narodno zaščito, na kar je protifašistično prebivalstvo Trsta odgovorilo z močno splošno stavko, prvo po dveh desetletjih. Splošni ukaz 12. julija 1945 je vpeljal redna sodišča, kakršna so bila pred 8. septembrom 1943. Nov splošni ukaz 11. avgusta 1945 o krajevni upravi je dokončno odvzel vso oblast narodnoosvobodilnim odborom ter postavil na njihovo mesto okrožne in občinske predsednike in občinske svete, katere je imenovala zavezniška vojaška uprava.
»Tržaško vprašanje« so zavezniki nato začeli gledati tudi s »hladnovojnega« stališča, saj je po zmagi Ljudske fronte in odstranitvi kralja Petra II. Karadjordjevića 11. novembra 1945 bila Jugoslavija v njihovih očeh ena najbolj gorečih članic nastajajočega vzhodnega bloka in odskočna deska za širjenje sovjetskega vpliva na Balkanu. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo 15. februarja 1947 so Morganovo linijo 15. septembra 1947 odpravili.
Marijan Križman
predsednik ZZB NOB Slovenije
