PORTOROŽ 2023 - To ni le vaša pesem - to je krik vseh nas - Zveza združenj borcev za vrednote NOB

Tradicionalno vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornikov in zapornic, izgnank ter ukradenih otrok, osrednja slovesnost. Slavnostna govornica in častna pokroviteljica srečanja, dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije.

Portorož, 24. september 2023 – »Prav je, da se spominjamo, in prav je, da se tega ne spominjamo v številkah in brez imen, temveč z zgodbami vsakega posameznika in posameznice, ki skupaj tvorijo zgodbo našega naroda v tistih težkih časih,« je poudarila slavnostna govornica, predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, na letošnji slovesnosti, ki je iz tovariškega druženja peščice deklet ki so del svoje mladosti preživele kot »brezimne« številke v taborišču Ravensbrück in Auschwitz, z leti preraslo v protivojno manifestacijo številnih žrtev vojnega nasilja.

Zbrane goste je v imenu gostitelja, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pozdravil Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück. Spomnil je tudi na že živeče taboriščnice, ki jim letos v Portorož žal ni uspelo priti; na Elzo Kumer Maurič, Stanko Simoneti Kranjc, Sonjo Cuder, Marijo Frlan, Pavlo Simčič in Fani Daisinger.

Matjaž Špat je poudaril kako pomembne so vrednote kot so solidarnost, tovarištvo, domoljubje, junaštvo in ljubezen do sočloveka, vrednote, ki so jih gojila dekleta, ki so preživela grozote taborišč in so prav tiste vrednote, ki so na plan stopile tudi ob letošnjih katastrofalnih poplavah: »Od vas se učimo pokončne drže, domoljubja, tovarištva, solidarnosti. Vedno znova nas ganejo vaše zgodbe o trpljenju, o ljubezni do sočloveka, solidarnosti in humanosti, o upanju in optimizmu.«

V pozdravnem nagovoru je pojasnil kako je iz zbiranja taboriščnic pred več kot šestdesetimi leti, ko so si izpovedovale svoje stiske, da bi omilile svoje boleče spomine na trpljenje in ponižanja, ki so jih doživele, nastalo zavedanje, da je njihovo poslanstvo, »da so kot žive pričevalke opomin za nas, predvsem pa za mladino in da se mora njihov glas slišati v širšem slovenskem prostoru. Srečanja so nato pred več kot dvajsetimi leti prerasla v vseslovenska srečanja žrtev vojnega nasilja. Pridružili smo se jim tudi svojci, prijatelji…« In tako je ostalo vse do današnjih dni, ko na mestu, kjer so nekdaj sedele taboriščnice, sedaj sedijo njihovi potomci, prijatelji, znanci in vsi, ki spoštujejo zavezo, da bodo še bolj kot kadarkoli ohranjali njihov spomin in opominjali, saj mir nikakor ni več zagotovljen, nasprotno: »svoboda ni samoumevna in vsi smo dolžni prispevati svoj delež k ohranjanju miru«, je še dodal Špat.

Slavnostna govornica, dr. Nataša Pirc Musar je zbrane nagovorila z zgodbo dekleta, ki je preživelo vojne grozote in poudarila, da so sovraštvo, uničenje in nasilje, ki so mu bili priča v obdobju 2. svetovne vojne, močno prizadeli ne samo posameznikov in njihovih družin, ampak celotno skupnost in narod, saj je bil cilj okupatorja teptanje človekovega dostojanstva, razčlovečenje slehernega posameznika in razkroj naroda in dodala: »vendar pa jim, kljub temu, da ste ali so mnogi od preživelih ali vaših prednikov čez noč postali številke, brez imen, katere je nacistični stroj skušal sistematično zmleti, ni uspelo!« in poudarila, da »fašistom in nacistom ni uspelo, ker se identitete našega naroda ne da preprosto izbrisati. Tega nismo dovolili v obdobju pred tem, ne takrat in tega, sem prepričana, ne bomo dovolili nikoli!« Zgodba dekleta o katerem je govorila predsednica je zgodba družine njenega moža, saj je dekle taboriščnica iz Ravensbrücka, slovenska pesnica Erna Muser, ki je zapisala tudi pomenljiv verz: »Kot trsje smo, ki se v viharju stisne in skloni k tlom, pa spet ponosno vstane«.

Pirc Musar je poudarila tudi pomen slovenskega boja za samostojnost in mir, z negovanjem jezika, kulture in običajev, z zavedanjem neprecenljivosti medsebojnih vezi, svobode in lastne domovine. Preživele taboriščnike in druge žrtve vojnega nasilja in njihove svojce ter potomce je pohvalila, da so nam vsem zgled in opomin: »Kažete nam kako pomembni so strpnost, razumevanje in dialog. Da moramo znati odpuščati in na napakah graditi nove vezi med nami. Sobivanje narodov ter spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic in svoboščin morajo biti trajni temelji naše skupne prihodnosti. Brez tega naš svet enostavno ne more in ne bo obstal.« A obenem je spomnila, da vsak dan vidimo kako se žal še vedno nismo dovolj naučili, da še vedno ne znamo slišati in poslušati in da razum ne prevlada vedno: »Zato, ravno zato moramo vsi, vsak od nas, s svojo srčnostjo, odnosom do sočloveka ter s konkretnimi dejanji, prispevati k povezovanju in ozaveščanju mladih. Resnično verjamem, da je pot preko srca, tista prava pot spomina in opomina, ki bo gradila razumne, sočutne, pravične ter vedoželjne mlade Slovenke in Slovence prebivalke in prebivalce te naše domovine,« je še dodala, saj si želi, da bi prav takšni mladi poskrbeli, da »v prihodnjih desetletjih in stoletjih Evropa in svet nikoli ne bosta ‘padla s svojih tečajev’.« Dodala je še, da je »naša dolžnost, da negujemo spomin, da opozarjamo na povzročeno gorje, na zgodovinska dejstva ter da gojimo ljubezen do države, do domovine. Predvsem pa, da mladim predajamo sporočila miroljubnosti, svobode, solidarnosti, sočutja, enotnosti in pravičnosti. Mladi in ti, ki šele prihajajo za njimi, bodo lahko ustvarjali boljši svet le če bodo poznali tudi temne plati in zablode človeštva.« Tudi zato je potrebno ohranjati zgodbe, ki so jih doživeli Slovenke in Slovenci v tistem času, saj je to edina pot, da se ne bodo ponavljale napake iz preteklosti, ko je namesto besed govorilo orožje. Spomnila je na njen nedavni nastop na odprti razpravi Varnostnega sveta na 78. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov in poudarila, da je danes po svetu kar 55 različnih oboroženih konfliktov in da ima odgovornost do skrbi za mir prav vsaka od 193 držav članic Organizacije združenih narodov.

Slovesnosti v Portorožu so se med drugim udeležili tudi zunanja ministrica in podpredsednica vlade Republike Slovenije Tanja Fajon, podpredsednica Državnega zbora mag. Meira Hot, evropski poslanec dr. Milan Brglez, predsednik ZZB za vrednote NOB Marjan Križman, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Božo Novak, generalna sekretarka ZZB za vrednote NOB Manja Konkolič, državni sekretar na Ministrstvu za razvoj in kohezijo mag. Marko Koprivc, slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc in številni drugi cenjeni gostje, ki so s svojo prisotnostjo počastili prireditev in spomin na vojne grozote.

Prireditev je potekala pod Kajuhovo mislijo »To ni le vaša pesem – to je krik vseh nas«, in je ob 100. obletnici Kajuhovega rojstva bila povezana še s pol stoletja neprekinjenega umetniškega delovanja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič.

V kulturnem programu, ki ga je pripravila scenaristka Silvana Knok s Televizije Medvode so se prek dragocenih video zapisov spomnili nekaterih pričevanj taboriščnic, izgnank, ukradenih otrok s katerimi so se dotaknili gostov v Portorožu in spomnili na okrutno vojno obdobje. Tudi na ta način se držijo obljube, da bodo ohranjali dediščino in jo predajali iz roda v rod.

Nastopali so Orkester slovenske vojske, tenorist Martin Sušnik, Tržaški pevski zbor Pinka Tomažiča, pevec Nikolovski, glasbenika Dane in Nejc Jemc, plesna skupina Osnovne šole Koper, recitatorka Anica Horvat, Baletna šola Stevens in povezovalec Domen Valič.