Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (s kratico ZZB NOB Slovenije) si prizadeva, da bi prebivalce Slovenije trajno povezale vrednote, ki so ji dajale zmagovito moč v zgodovinskih preizkušnjah, še posebej v drugi svetovni vojni. Je ena najštevilčnejših civilnodružbenih organizacij v Sloveniji, od leta 1993 je tudi polnopravna članica mednarodne organizacije Svetovne federacije veteranov (The World Veterans Federation). Ima status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, žrtev vojnega nasilja (izgnancev, internirancev, ukradenih otrok, političnih zapornikov, zapornikov) in vojnih grobišč. Organizirana je na celotnem ozemlju države, njena organizacijska struktura pa je prilagojena tako, da »pokriva« vse enote teritorialne organiziranosti ljudi. Sedanji predsednik je Marijan Križman.

Vsak državljan(ka) Republike Slovenije je lahko član(ica) združenja borcev za vrednote NOB. Poleg še živih borcev in aktivistov NOB, žrtev vojnega nasilja in drugih udeležencev narodnoosvobodilnega boja 1941–1945 so torej člani lahko vsi, ki imajo spoštljiv, pozitiven odnos do NOB in so pripravljeni sodelovati v prizadevanjih in pri uveljavljanju vrednot tega boja. Te vrednote so zlasti: domoljubje, svobodomiselnost, protinacifašizem (nasprotovanje novim pojavom nacizma in fašizma), narodova suverenost, tovarištvo, enakopravnost, solidarnost, humanost, poštenost, socialna pravičnost in vse druge vrednote, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Vse te temeljne pravice so zapisane že v slovesni izjavi Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o pravicah in dolžnostih slovenskega naroda z dne 19. februarja 1944.

Organizacija: sedaj (leta 2016) ima Zveza 82 kolektivnih članov, to je združenj in društev, ki so razčlenjena na 705 krajevnih organizacij in povezana v 14 pokrajinskih svetov. V združenjih je 42.000 članov. Najvišji organ Zveze je Glavni odbor, izvršni organ pa predsedstvo s svetom in komisijami in odbori v posvetovalni vlogi za posamezna področja. Zveza s kritiko in predlogi aktivno sodeluje z državnimi organi, tvorno pa tudi z veteranskimi organizacijami 1991 ter z drugimi organizacijami v zadevah skupnega interesa. Osnovna enota organizacije je združenje borcev za vrednote NOB. Združenja so registrirana kot samostojna društva, ki delujejo na območjih vseh upravnih enot v Sloveniji. Vsakdo, ki želi postati član(ica), se lahko prijavi v združenje na območju, kjer živi. Združenja v Sloveniji so povezana v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Zgodovina: njena predhodnica Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije (s kratico ZZB NOV Slovenije) je bila ustanovljena 4. julija 1948. Vključena je bila v Zvezo združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Ustanovljena je bila z namenom, da bi udeležence narodnoosvobodilne boja povezala in mobilizirala za sodelovanje pri obnovi in razvoju domovine, ter pri obrambi njene ureditve in neodvisnosti. V prvih letih delovanja je zveza skrbela predvsem za vojne sirote in otroke padlih udeležencev ter pomagala članom urejati invalidnine, pravice za pokojninsko dobo, denarne pomoči … Organizirala je številne spominske in komemorativne prireditve, nekatere so postale tradicionalne in jih prirejajo še danes. Skrbela je za postavitev spomenikov in spominskih znamenj (postavljenih je prek 5300). Po ustavi je bila družbenopolitična organizacija in je neposredno sodelovala v političnem odločanju. Z družbenimi spremembami leta 1990 je zveza izgubila status družbenopolitične organizacije. Leta 1991 je podprla osamosvojitev Slovenije in izstopila iz članstva Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Leta 1992 se je reorganizirala se preimenovala v Zvezo združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije (s kratico ZZB NOB Slovenije). Od leta 1997 se vanjo lahko včlanjujejo tudi tisti, ki niso bili udeleženci NOB; tako je postala splošna domoljubna organizacija. Leta 2007 se je preimenovala v svoje sedanje ime.

Prireditve: ZZB NOB Slovenije poleg ostalih dejavnosti prireja tudi prireditve, proslave, pohode, komemoracije in druge dogodke. Vsako leto tako organizira okrog 400 proslav, 130 pohodov in 600 komemoracij.

Založniška dejavnost: od ustanovitve do leta 1990 so bile z njenim sodelovanjem ustanovljene tri knjižne zbirke, posvečene zgodovini narodnoosvobodilnega boja, v katerih je izšlo več kot 120 knjig. Izdaja mesečno glasilo Svobodna beseda, naslednico revije Svobodna misel in glasila TV-15, ki predstavlja predvsem zgodovinske teme iz druge svetovne vojne. Ima tudi spletno stran, facebook, twitter, občasno pa izdaja zbornik in druge publikacija. V preteklosti je bila založnica revije Borec, ki jo zdaj dvakrat do trikrat letno izdaja Založba Sophia.

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije si prizadeva z razvejanimi aktivnostmi ohranjati in utrjevati spoštljiv spomin na boj slovenskega naroda v času druge svetovne vojne ter utrjevati narodno samozavest. S svojim delovanjem želi krepiti slovensko državnost in se zavzema za demokracijo, domoljubje in pokončno držo v mednarodnih odnosih. Zavzema se tudi za spravljiv dialog o preteklosti in ob tem za spoštovanje zgodovinske resnice o najtežjem času slovenstva in pomiritev med vsemi Slovenci.

Predsedniki: