Organiziranost Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (s kratico ZZB NOB Slovenije) je ena najštevilčnejših civilnodružbenih organizacij v Sloveniji. Organizirana je na celotnem ozemlju države, njena organizacijska struktura pa je prilagojena tako, da »pokriva« vse enote ozemeljske organiziranosti ljudi.

Osnovne enote naše organizacije so združenja in društva borcev za vrednote NOB. Sedaj (2016) jih je 82 in so registrirana kot samostojna društva, delujejo pa na območjih vseh upravnih enot v Sloveniji. Združenje ali društvo lahko postane kolektivni član Zveze na lastno željo, če Glavni odbor Zveze ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za to.Vsakdo, ki želi postati član ZB, se mora v članstvo prijaviti združenju na območju, kjer živi neposredno ali prek krajevne organizacije ZB.

Združenja imajo svoj program dela, ki zajema skrb za so-člane, posebej tiste, ki imajo kakršne koli težave, zaradi starosti, bolezni, nesreč, nizkih dohodkov, ipd.; organizacijo številnih spominskih in drugih prireditev, s katerimi počastijo spomin na padle tovariše ali pa obudijo spomine na pomembne dogodke in ljudi iz časov NOB; varstvo kulturne dediščine iz obdobja NOB, pomeni, skrb za vzdrževanje, urejanje in obnavljanje spomenikov in spominskih znamenj ter za objekte, ki so ostali iz tega časa npr. partizanske bolnišnice, tiskarne, ipd.; urejanje oz. opremljanje tovrstnih spomenikov in območij v turistične destinacije, (priprava dokumentarnega gradiva, zemljevidov, zloženk, videokaset ipd.), ter seveda, seznanjanje širše javnosti z vrednotami odporništva, pomenom in vrednotami NOB ter zavračanje zlonamernih in zgodovinsko netočnih interpretacij o tem obdobju in posameznih dogodkih iz časov NOB, kar je ena izmed najzahtevnejših nalog organizacije.

Vsa združenja se členijo na krajevne organizacije ZB, teh je v Sloveniji okrog 700. Število krajevnih organizacij je različno pač glede na velikost območja. ki ga pokrivajo in številčnost članstva. Praviloma je vsak član povezan v krajevno organizacijo ZB v kraju, kjer ima stalno bivališče. Po stanju v letu 2016 je v vseh združenjih in društvih 42.000 članov ZB. Krajevne organizacije vodijo odbori, ki jih volijo člani na volilnih skupščinah.

Vsaka krajevna organizacija ima svoj program dela, ki izhaja iz programa združenja. Krajevne organizacije so tudi volilna baza za izbiro vodstev združenj. Krajevne organizacije od članov pobirajo članarino, ki pa je simbolična (običajno okrog 10 evrov) in prostovoljne prispevke za določene naloge. Finančno službo zanje vodijo združenja.

Združenja imajo skupščine, ki jih sestavljajo delegati krajevnih organizacij in od skupščine izvoljeni odbor. Financirajo se delno z dotacijami, ki jih dobijo od občin in drugih donatorjev, delno jih sofinancira Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki za delo združenj namenja večino sredstev, ki jih za svoje delovanje dobi iz državnega proračuna za naloge v javnem interesu. Združenja zagotavljajo tudi nujno administracijo (denimo evidenco članstva) in finančno službo za vse svoje krajevne organizacije.

Ker je v zadnjih letih v Sloveniji nastalo veliko novih občin, so se ponekod tudi organizacije ZB prilagodile tej shemi in ustanovile občinske odbore ZB, ki pa imajo obliko in vsebino krajevnih, torej osnovnih organizacij ZB. Vse pa so po istih načelih povezane v združenja.

Posebnost v organizaciji je Ljubljana, kjer je organizacija borcev številnejša. Združenja v mestu in okolici so povezana v Mestno organizacijo ZB Ljubljana, v kateri skupaj uresničujejo tiste naloge, ki so v mestu nedeljive.

Poleg splošnih programov, ki jih izvajajo vse krajevne organizacije in združenja, imajo nekatere, zaradi posebnosti območij, kjer delujejo, tudi posebne naloge. To velja npr. za obmejne kraje: organizacije ZB v teh krajih se tudi neposredno povezujejo in sodelujejo s podobnimi organizacijami v sosednjih državah, saj tovrstno sodelovanje ne more potekati zgolj prek centra.

Vsa združenja v Sloveniji so povezana v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije – to je zveza vseh borčevskih organizacij v državi. V zvezi se uresničujejo naloge in program, ki so skupnega pomena za vse člane. Sedež zveze je v Ljubljani, na Einspielerjevi ulici 6  (tel. 01 434 44 45).

Najvišji organ Zveze je glavni odbor, ki jo sestavljajo delegati vseh združenj in drugih članic Zveze. Glavni odbor izvoli Predsedstvo za štiriletno operativno vodenje. Zveza združenj ima tudi posebej voljenega predsednika, ki predstavlja in zastopa organizacijo in podpredsednike. Poleg tega ima še Svet, posvetovalno telo, ki zavzema stališča do aktualnih vprašanj, pomembnih za delovanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Zveza ima svoj Nadzorni odbor, predsedstvo pa tudi delovna telesa za posamezna področja.

Zveza na ravni države predstavlja in zastopa organizacijo; njena naloga je zlasti povezovanje z državnimi in drugimi organi pri razreševanju vprašanj, ki zadevajo status in pravice borcev in drugih udeležencev NOB, sodelovanje pri pripravi zakonskih in upravnih aktov, s katerimi se urejajo za člane pomembna vprašanja (status in pravice borcev ter žrtev vojne, vprašanja, povezana z ohranjanjem in vzdrževanjem kulturne dediščine iz obdobja NOB ipd.), povezovanje s sorodnimi organizacijami in zvezami na ravni države, sodelovanje z veteranskimi in drugimi sorodnimi organizacijami drugih držav.

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je članica Svetovne federacije veteranov (mednarodne organizacije, ki povezuje nekdanje bojevnike iz držav anhitlerjevske koalicije). Aktivno sodeluje v Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije.

Posebne oblike združevanja in dela

Praviloma vsak član ZB deluje predvsem v krajevni organizaciji, ker pa imajo posebne skupine še posebne interese, se povezujejo tudi v interesne skupine. Take skupine so npr. skupnosti borcev enot in služb NOV in POS. V take skupnosti so povezani borci nekdanjih brigad, odredov, divizij, korpusov, ter pripadniki posebnih služb, npr. nekdanji kurirji in vezisti, člani osebja partizanskih tiskarn, kulturniki, pripadniki sanitetnih služb ipd. Skupnosti vodijo odbori skupnosti. Njihovo delo, poleg druženja, ki je za nekdanje sobojevnike izjemnega pomena, je zlasti usmerjeno na ohranjanje spomina, zbiranje dokumentov in drugega gradiva o svojih enotah, organiziranje družabnih srečanj in spominskih prireditev povezanih z njihovimi enotami ipd. Mnogi tovrstni odbori so denimo, zbrali potrebna gradiva in organizirali pisanje monografij o svojih enotah in na ta način zbrali in ohranili mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva. Zaradi lažjega dela imajo vse tovrstne skupnosti »sedež« pri tistem združenju, kjer živi največ njihovih članov in svoj skupni koordinacijski odbor, ki deluje na ravni zveze. Mnoge teh skupnosti poleg nekdanjih pripadnikov svoje enote vključujejo tudi svojce, prijatelje in simpatizerje teh enot.

V okviru ZB so bili organizirani tudi okrožni odbori nekdanjih aktivistov OF, ki delujejo še v posameznih združenjih.

Ena izmed posebnosti naše narodnoosvobodilne vojske je bila razmeroma veliko število žensk, ki niso delale le v pomožnih službah, kot so saniteta, kulturne skupine, tehnike ipd., ampak mnoge neposredno kot borke – vojakinje v bojnih enotah ali aktivistke, ki so na terenu organizirale OF. Ponekod so se zato tudi posebej organizirale v aktive veterank, ki prav tako ponekod še delujejo, večina pa se je vključila v Društvo Dobrnič.

Še eno zgodovinsko posebnost je treba omeniti: med vojno so partizanske oblasti ponekod organizirale šole, največ na Primorskem in Štajerskem, v manjši meri tudi drugod po Sloveniji. To je bilo pomembno zlasti na Primorskem, kjer je fašistična Italija po priključitvi po prvi svetovni vojni ukinila slovensko šolstvo in je bilo nujno, da se otroci čimprej začnejo učiti v svojem jeziku. Ker na Primorskem zaradi prejšnjega poitaljančevanja tako rekoč ni bilo slovenskih učiteljev, so med vojno v tečajih usposabljali sposobne mlade ljudi. Ti »partizanski« učitelji in učiteljice so še danes povezani v skupnost partizanskih učiteljev, ki poleg njih vključuje tudi mlade učitelje in preko njih mlajše generacije, ki želijo ohraniti spomin na to izjemno delo. Aktiv ima sedež pri združenju ZB v Postojni.

Pri združenjih delujejo kot posebne skupine tudi klubi brigadirjev. Gre za udeležence mladinskih delovnih brigad, ki so po vojni obnavljali domovino. Danes se povezujejo v klube, v katerih organizirajo družabna srečanja, pripravljajo prireditve v spomin na svoje nekdanje delovne akcije, zbirajo spomine in dokumente o njih … mnogi pa poleg tega prevzemajo nekatere naloge ZB, denimo skrb za vzdrževanje spomenikov ali grobišč, pomagajo pri organizaciji prireditev ipd.

Člani, ki sodijo v zelo številčno skupino žrtev vojne, to so tisti, ki so bili med vojno odpeljani v koncentracijska in druga taborišča, so organizirani v taboriščne odbore (zametki teh odborov so nastal že v taboriščih med vojno). V taboriščne odbore so se povezali ljudje iz istega taborišča npr. taboriščni odbor za Rab, za Dachau ipd.; na mednarodni ravni pa so ti odbori iz različnih držav povezani v mednarodne komiteje. Mednarodni komiteji organizirajo spominske slovesnosti ter zbiranje gradiva, dokumentov in materialnih dokazov o posameznih taboriščih; skladno s tem delujejo taboriščni odbori v Sloveniji. Slovenski taboriščniki so tako uspeli zbrati in publicirati dokumentacijo o trpljenju Slovencev za skoraj vsa taborišča, kjer so bili. Vsi taboriščni odbori imajo tudi svoj skupen organ – koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja – ki deluje na ravni zveze.

Prireditveni in organizacijski odbori

Zveza borcev je bila vedno znana zlasti po številnih prireditvah v spomin na izjemne dogodke in osebnosti iz časov NOB. Nekatere izmed teh prireditev so sčasoma postale tako množične in značilne, da je njihova organizacija začela presegati moči organizacije. Zato so ponekod ubrali drugo pot – oblikovali so širše, večgeneracijsko in večinteresno sestavljene odbore ali skupine, katerih naloga je priprava teh pomembnih prireditev. Odbori skrbijo tako za organizacijsko, kot za finančno in vsebinsko plat teh prireditev.

Najbolj znan med njimi je Organizacijski komite za prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Prireditve, na kateri se vsako leto spomnimo poljanske vstaje, borb Cankarjevega bataljona in krutega maščevanja nemških okupatorjev nad malo vasico Dražgoše, je postala trdna tradicija, saj se jo udeleži do deset tisoč ljudi iz vse Slovenije. Organizacijski odbor za prireditev sestavljajo predstavniki različnih organizacij (občine, kraja, planinskega društva, Zveze borcev itd.), sedež pa ima pri združenju ZB Škofja Loka (Kidričeva 1, Škofja Loka, tel.: 04 512 00 06).

V spomin na podvig med vojno, ko so partizanske patrulje ponesle na vrh Triglava slovensko zastavo, je vsako leto organizirana velika prireditev Pohod na Triglav, ki se konča naslednji dan z veliko proslavo na Pokljuki. Organizacijo planinskega pohoda je od Zveze borcev prevzelo Združenje veteranov vojne za Slovenijo, proslavo in vrsto spremljevalnih prireditev pa organizira poseben Organizacijski odbor za prireditve na Pokljuki, ki ima sedež pri združenju ZB Radovljica (Gorenjska cesta 25, tel.: 04 531 51 13).

Druga znana prireditev, ki jo vodi poseben odbor, je spomin na izjemen medvojni dogodek, t.im. »partizansko olimpiado«, športno tekmovanje v zimskih športih, ki so ga leta 1944 organizirali v Cerknem. »Ponovitev« tega dogodka organizirajo vsako leto v bližini Cerknega. Prireditev organizira Organizacijski odbor »Partizanske smučine Cerkno – 45«, ki ga vodi Združenje slovenskih častnikov, sedež pa ima v Cerknu, (Hotel Cerkno, tel.: 05 37 75 420).

Nova oblika interesnega združevanja, pri katerem je poseben poudarek na vključevanju mlajših, je »društvo (klub) prijateljev bolnic Franja in Pavla« ki deluje v okviru združenja ZB Idrija-Cerkno. To je skupina, ki si prizadeva ohraniti spomin na obe znameniti partizanski bolnišnici, Franjo pri Cerknem in Pavlo v Trnovskem gozdu; skrbi za vsakoletno prireditev v spomin nanju, pa tudi za ohranitev materialnih dokazov o tem edinstvenem delu v NOB. Bolnica Franja je ohranjena v celoti, društvo pa si prizadeva, da bi obnovili tudi objekte bolnice Pavla, ki so bili takoj po vojni porušeni.

Poleg navedenih deluje v Sloveniji še več drugih podobnih organov oz. skupin.

Povezana in sorodna društva

Poleg Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije delujejo na istem področju še nekatera posebej organizirana društva, ki prav tako vključujejo tudi mlajše člane.

Društvo Dobrnič je nastalo na pobudo aktivov veterank pred z željo ohraniti spomin na delovanje slovenskih žensk med NOB. V ta namen je prevzelo organizacijo vsakoletne spominske prireditve v Dobrniču, na kateri se spomnijo 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze SPŽZ) in postaja vse bolj množična; poleg tega si prizadeva še za zbiranje gradiva, spodbuja raziskovanje in publiciranje tovrstnih del, si prizadeva, da bi se ohranil spomin na pomembne ženske iz slovenske zgodovine, in ne nazadnje, skuša tudi v javnosti zagovarjati in predstavljati enakopravnost žensk. Društvo je tako uspelo, da je Muzej sodobne zgodovine prenovil in na novo postavil spominsko zbirko o 1. kongresu SPŽZ v spominski sobi v Dobrniču. Društvo, ki je tudi član Zveze združenj ZZB NOB Slovenije ima sedež na Einspielerjevi 6 v Ljubljani (tel.: 01 434 44 45), podružnice pa na združenjih ZB, kjer se lahko tudi včlanite.

Društvo Zeleni prstan si je zadalo nalogo, da bo skrbelo za urejanje in vzdrževanje Poti spominov in tovarištva, ki obkroža Ljubljano po trasi, kjer je med vojno leta 1942 okupator postavil žično ograjo okrog Ljubljane. Društvo ima sedež pri Mestni organizaciji ZB V Ljubljani, na Linhartovi 13, tel.:01 432 52 41.

Spominsko društvo Sto frankolovskih žrtev so ustanovili svojci talcev, ki so jih februarja leta 1945 Nemci brutalno obesili na drevesa ob cesti v Stranicah pri Frankolovem. Društvo skrbi za spomenik in za spominsko sobo z zbirko pričevanj o tem dogodku. Društvo ima sedež v Zrečah, Cesta na Roglo 13 –b.

Odbor za organizacijo Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije s pododbori, ki delujejo pri 9 večjih poslovnih enotah Pošte Slovenije in TELEKOMA Slovenije je nastal na pobudo domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki so po poteh, po katerih so med vojno prenašali sporočila, organizirali eno najlepših slovenskih peš poti – Pot kurirjev in vezistov, ki poteka prek cele Slovenije, začne se v Gančanih v Prekmurju in konča na Slavniku v Istri in je dolga več kot tisoč kilometrov. Pot je razdeljena na posamezne odseke, pohodniki pa lahko svojo prehojeno pot potrdijo s posebnimi žigi, ki jih hranijo na kontrolnih točkah. Ni malo ljudi, ki so jo prehodili v celoti, celo po večkrat. Vodnik – lepo opremljeno knjižico z opisom vseh odsekov poti dobite na vseh večjih enotah pošte v Sloveniji, odbor pa ima sedežu Pošte na Cigaletovi 15 v Ljubljani.

Društvo za urejanje partizanskih grobišč na Rogu združuje predvsem ljudi iz krajev, ki mejijo na Kočevski Rog. Društvo si prizadeva, da bi se partizanska grobišča in druga spominska znamenja v Kočevskem Rogu primerno urejala in vzdrževala. Člani društva tudi s prostovoljnim delom in prispevki urejajo grobišča in spomenike, ki jih je načel čas. Sedež društva je v Bušincu 15 pri Dolenjskih toplicah, tel. 07 306 53 10.

Društvo piscev zgodovine NOB povezuje ljudi, ki so posebej zainteresirani za izdajanje zgodovinskih in spominskih del o času NOB, ki pri drugih založnikih težko dobijo zeleno luč. Društvo je v svoji knjižni zbirki »Partizanski knjižni klub« izdalo že 40. knjig. Društvo organizira predstavitve novo izdanih knjig v večjih krajih po Sloveniji, knjige pa je seveda pri njih moč tudi kupiti. Sedež društva je na Zemljemerski 12 v Ljubljani, tel.: 01 434 44 45.

Ustanovo Franca Rozmana – Staneta so leta 1999 ustanovile Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in Zveza društev invalidov vojn Slovenije; leta 2002 pa so se jim pridružili še Društvo TIGR Primorske, Veteransko združenje SEVER, Združenje slovenskih častnikov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945. To je socialno-humanitarna fundacija, ki zbira prostovoljne prispevke, z zbranimi sredstvi pa zagotavlja pomoč socialno in zdravstveno ogroženim borcem in udeležencem NOB ter drugim veteranom, vojnim invalidom in invalidom vojn, podpira pa tudi vzdrževanje, obnovo in gradnjo spomenikov iz časov NOB ter sofinancira znanstvenoraziskovalne in umetniške projekte s tematiko uporništva in obrambe domovine. Znana je po svoji vsakoletni kulturno-humanitarni prireditvi »Samo en cvet…« V okviru ustanove so možni tudi posebni projekti, ki jih oblikujejo in zanje zbirajo sredstva različne lokalne iniciative. Ustanova domuje na Einspielerjevi 6 v Ljubljani, tel.: 01 434 44 45.

Mladi borci
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ustvarja nacionalno mladinsko borčevsko organizacijo, katere osrednja namena sta krepitev in prenos vrednot NOB na mlajšo generacijo. Organizacijo smo poimenovali Mladi borci za vrednote NOB Slovenije, vanjo pa se lahko včlanijo mladi, stari od 18 do 29 let, ki sprejemajo vrednote NOB in program delovanja borčevske organizacije.

Organizacija Mladi borci delujejo tako na regionalni kot na nacionalni ravni in avtonomno v okvirih ZZB za vrednote NOB Slovenije. Na regionalni ravni delujejo pokrajinski odbori Mladih borcev, ki so temeljne celice delovanja naše organizacije, te pa nato sestavljajo nacionalno mladinsko borčevsko organizacijo.

Naloga Mladih borcev je spremljati družbenoekonomske razmere in položaj mladih v družbi ter kritično presojati in si dejavno prizadevati za izboljšanje položaja mladih. Poleg tega pa Mladi borci predstavljajo prostor za aktivno preživljanje prostega časa in z možnostjo pridobivanja bogatih izkušenj za prihodnost.

Revija Svobodna beseda
Nekdanje glasilo ZB, TV-15 (ime po znameniti kurirski postaji med NOB) se je leta 1991 preosnovalo v samostojno, neodvisno revijo za družbena in kulturna vprašanja TV- 15 Svobodna misel. Družba je zašla v težave in leta 2015 v stečaj.

Pod okriljem Zveze izhaja nova revija enkrat mesečno (Svobodna beseda) in je edina tovrstna revija v Sloveniji, ki se izrecno posveča zgodovinskim temam, posebej zgodovini obdobja NOB; prinaša spominske zapise, razprave in opise posameznih dogajanj v tem času. Hkrati pa dovolj na široko zasleduje tekoča politična, kulturna, socialna in druga vprašanja doma in v svetu, tako da bralcu v strnjeni obliki ponuja pregled vseh važnejših dogajanj.

Tudi revija Svobodna beseda  potrebuje nove sodelavce in je vesela novih moči, še posebej pa seveda novih naročnikov.

Revija ima naslov: Svobodna beseda, Einspielerjeva 6,  Ljubljana, tel.: 01 434 44 45.

Revija Borec
Revijo za zgodovino, antropologijo in književnost je ustanovila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije leta 1949, do 2013 je bilo izdajatelj društvo, znano pod kratico Publicistično društvo ZAK (društvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književnosti), sedaj pa je to Založba Sophia. Revija objavlja zgodovinske razprave, dokumentacijsko in memoarsko gradivo, poseben poudarek pa daje obdobju NOB.

Uredništvo revije Borec je na Einspielerjevi 6, Ljubljana.