(Anti-glosa)

Zdaj, ko že toliko desetletij živimo v demokraciji, se pa res spodobi, da vsak aktivni državljan, tako prvega kot drugega spola, redno bere Demokracijo; to vam je biser novinarskega snovanja, vzorčen primer, kako se ljudem prijazno in resnicoljubno piše o vsakdanjih radostih in bridkostih doma in po svetu. Neverjetno sem se zato 8. marca razveselila, ko sem lahko v tem demokracijo-vzbujajočem glasilu  prebrala praznično prigodniško gloso ob mednarodnem dnevu žensk z nadvse privlačnim naslovom »Kva je, babe ali vse norosti feminizma«.

Ker že petinsedemdeset let bivam na tem svetu kot pripadnica drugega spola, sem ta besedni umotvor z zanimanjem in vedno večjim navdušenjem prebrala na dušek. Ob koncu branja se mi je odvalil kamen od srca, saj sem uvidela, da ubogi slovenski narod še premore klene može, ki znajo pravilno vihteti pero, kot bi se izrazila nekoč, ko še ni bilo v modi digitalno pisanje. Tudi če se je zapisovanje moderniziralo,  je pomembno, da se ohranja tista prava smer mišljenja in javnega govora, ki jo je dvajseto stoletje že skoraj iztrebilo. V tem zmedenem stoletju so se skoraj čisto izgubili nauki, ki so svoje dni zagotavljali, da »babji hudič« ni pretirano kvaril javnega reda in miru. Že pred nastopom dvajsetega stoletja je namreč pronicljivi zdravi duh svaril pred »hudimi  ženami« in jim nalagal na srce: »Oj ljube, pomnite, žene: spoštujte, slušajte, može« (Dom in svet, 1890. 337, torej navedba ni »fake news«).

Neizmerno sem hvaležna avtorju glose (g. V. Vasletu), da je znal tako umetelno izraziti duha slavne preteklosti; v milih besedah njegovih ta duh kar zasije v polnosti svoje biti pred nami. Radodarnost duha se kaže v prijaznih razvrstitvah »feministk«, pa tudi v sporočilu vsem »babam« na Slovenskem, da so »borke proti seksizmu bolne«. Ob blagi diagnozi njegovi si lahko prizadeta »babja« sodrga v drugem desetletju 21. stoletja oddahne in samo prosi, naj ga sam bog blagoslovi in mu nakloni dolgo in plodno življenje, da bo tudi prihodnjim generacijam »norih« feministk in feministov kazal pravo pot v zdravo družbo.

Dr. Maca Jogan, sociologinja